Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 59: Lebaka la Gore Dafida a Tšhabe

Kgaolo 59: Lebaka la Gore Dafida a Tšhabe

KA MORAGO ga gore Dafida a bolaye Goliata, molaodi yo mogolo wa madira a Baisiraele e lego Abenere o ile a mo tliša go Saulo. Saulo o be a kgahlilwe kudu ke Dafida. O ile a mo dira molaodi wa madira a gagwe gomme a mo tšea gore a tlo dula ka ntlong ya gagwe.

Ka morago ge madira ao a boa go lwa le Bafilisita, basadi ba ile ba opela ba re: ‘Saulo o bolaile ba dikete, eupša Dafida yena o bolaile ba dikete tše masome.’ Se se ile sa dira gore Saulo a be le mona ka gobane Dafida o be a retwa go mo feta. Eupša Jonathane morwa wa Saulo yena o be a se na mona. O be a rata Dafida kudu gomme Dafida le yena a mo rata. Ka gona bobedi bja bona ba ile ba holofetšana gore e tla dula e le bagwera.

Kgoši Saulo o foša lerumo

Dafida o be a tseba go letša harepa gabotse gomme Saulo a rata dikoša tšeo a bego a di letša. Eupša ka letšatši le lengwe, mona wa Saulo o ile wa mo diriša selo se itšego se sešoro. Eitše ge Dafida a sa letša harepa, Saulo a tšea lerumo la gagwe a mo foša ka lona, a re: “Ke tla hlaba Dafida ka mo pataganya le leboto!” Eupša Dafida o ile a le phema gomme la se ke la mo hlaba. Ka morago Saulo a palelwa gape ke go hlaba Dafida ka lerumo la gagwe. Ga bjale Dafida o ile a lemoga gore o swanetše go itlhokomela.

Na o sa gopola kholofetšo yeo Saulo a bego a e dirile? O be a boletše gore o tla tšea morwedi wa gagwe a mo nea monna yo a bego a tla bolaya Goliata. Mafelelong Saulo o ile a botša Dafida gore a ka tšea Mikala morwedi wa gagwe, eupša a re o swanetše go bolaya Bafilisita ba 100 pele. Anke o nagane ka seo! Ruri Saulo o be a holofela gore Bafilisita bao ba be ba tla bolaya Dafida. Eupša ga se ba ka ba mmolaya, ka gona Saulo o ile a nea Dafida morwedi wa gagwe gore e be mosadi wa gagwe.

Ka letšatši le lengwe, Saulo o ile a botša Jonathane le bahlanka ba gagwe ka moka gore o nyaka go bolaya Dafida. Eupša Jonathane a re go tatagwe: ‘O se ke wa bolaya Dafida. Ga se a ka a go dira selo se sebe. Go e na le moo, dilo ka moka tšeo a di dirilego di go thušitše kudu. O ile a bea bophelo bja gagwe kotsing nakong ya ge a be a bolaya Goliata gomme eitše ge o bona seo wa thaba.’

Dafida a phema lerumo

Saulo o ile a theetša morwa wa gagwe gomme a holofetša gore a ka se bolaye Dafida. Dafida a bušetšwa ntlong ya Saulo ke moka a mo hlankela gape go etša peleng. Lega go le bjalo, ka letšatši le lengwe ge Dafida a sa letša harepa, Saulo o ile a mo foša gape ka lerumo la gagwe. Dafida a le phema gomme la hlaba leboto. Le e be e le lekga la boraro Saulo a dira bjalo! Bjale Dafida o ile a tseba gore o swanetše go tšhaba!

Bošegong bjoo, Dafida o ile a ya ntlong ya gagwe. Eupša Saulo a romela banna ba bangwe gore ba yo mmolaya. Mikala o be a tseba seo tatagwe a bego a nyaka go se dira. Ka gona a re go monna wa gagwe: ‘Ge e ba o sa tšhabe bošegong bjo, gosasa o tla ba o hwile.’ Bošegong bjoo Mikala a thuša Dafida go tšwa ka lefasetere gore a tšhabe. Dafida o ile a swanelwa ke go tšama a iphihla gohle ka nywaga e ka bago e šupago e le gore Saulo a se ke a mo hwetša.

1 Samuele 18:1-30; 19:1-18.



Dipotšišo

  • Ke ka baka la’ng Saulo a be a jela Dafida mona, eupša Jonathane morwa wa Saulo yena o be a ikwa bjang ka Dafida?
  • Go ile gwa direga’ng ka letšatši le lengwe ge Dafida a be a leletša Saulo harepa?
  • Saulo o ile a re Dafida o swanetše go dira’ng pele ga ge a ka nyala Mikala morwedi wa gagwe, gona ke ka baka la’ng Saulo a ile a bolela se?
  • Go etša ge seswantšho se se bontšha, go ile gwa direga’ng ge Dafida a be a leletša Saulo harepa ka lekga la boraro?
  • Mikala o ile a thuša Dafida bjang gore a phološe bophelo bja gagwe, gomme ke eng seo Dafida a ilego a swanelwa ke go se dira ka morago ga moo ka nywaga e šupago?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala 1 Samuele 18:1-30.

    Lerato le matla la magareng ga Jonathane le Dafida le bontšhitše bjang e sa le pele lerato la magareng ga “dinku tše dingwe” le “mohlatswana”? (1 Sam. 18:1; Joh. 10:16; Luka 12:32; Sak. 8:23)

    Ka ge ka tlwaelo Jonathane a be a swanetše go tlo hlatlama Saulo e le kgoši, 1 Samuele 18:4 e bontšha bjang go ikokobeletša ga Jonathane motho yo a bego a kgethilwe go tlo ba kgoši?

    Mohlala wa Saulo o bontšha bjang gore mona o ka diriša motho sebe se segolo, gomme se se re nea temošo efe? (1 Sam. 18:7-9, 25; Jak. 3:14-16)

  • Bala 1 Samuele 19:1-17.

    Jonathane o ile a bea bjang bophelo bja gagwe kotsing ge a be a bolela mantšu ao a begilwego go 1 Samuele 19:4, 5? (1 Sam. 19:1, 6)