Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 62: Mathata Ntlong ya Dafida

Kgaolo 62: Mathata Ntlong ya Dafida

KA MORAGO ga gore Dafida a thome go buša Jerusalema, Jehofa o ile a dira gore madira a gagwe a fenye manaba a ona gantši. Jehofa o be a holofeditše go nea Baisiraele naga ya Kanana. Ka thušo ya Jehofa, mafelelong ba ile ba hwetša naga ka moka yeo ba bego ba e holofeditšwe.

Dafida e be e le mmuši wa go loka e bile a rata Jehofa. Ka gona se sengwe sa dilo tša pele tšeo a ilego a di dira ka morago ga go thopa Jerusalema, e bile go tliša areka ya Jehofa ya kgwerano moo. Le gona o be a nyaka go aga tempele yeo a bego a tla e bea ka go yona.

Ge Dafida a godile, o ile a dira phošo e kgolo. O be a tseba gore ke phošo go tšea selo sa motho yo mongwe. Eupša mantšiboeng a mangwe ge a be a le tlhakeng ya ntlo ya gagwe, o ile a lebelela fase gomme a bona mosadi yo mongwe yo mobotse kudu. Leina la gagwe e be e le Batseba gomme monna wa gagwe e lego Uria, e be e le yo mongwe wa madira a Dafida.

Dafida o ile a kganyoga Batseba kudu moo a ilego a roma baromiwa gore ba mo tliše ntlong ya gagwe. Monna wa gagwe o be a ile ntweng. Dafida a robala le yena gomme ka morago Batseba a lemoga gore o tlo ba le ngwana. Dafida o ile a tšhoga kudu moo a ilego a romela molaetša go Joaba molaodi wa madira a gagwe gore a etiše Uria pele ntweng gore a tle a bolawe. Ge Uria a hwile, Dafida a nyala Batseba.

Jehofa o ile a galefela Dafida kudu. Ka gona a romela mohlanka wa gagwe Nathane gore a yo mmotša ka dibe tša gagwe. O ka bona Nathane mo a bolela le Dafida. Dafida o ile a itshola kudu ka seo a se dirilego, ka gona Jehofa a se ke a mmolaya. Eupša Jehofa a re: ‘Ka ge o dirile dilo tše tše mpe, o tla ba le mathata a mantši ntlong ya gago.’ Ruri Dafida o ile a ba le mathata!

Nathane o kgalema Dafida

Sa pele, morwa wa Batseba o ile a hwa. Ke moka morwa wa Dafida wa pele e lego Aminone o ile a swara Thamara kgaetšedi ya gagwe ge ba be ba le noši a mo gapeletša gore a robale le yena. Abesalomo morwa wa Dafida o ile a galefišwa kudu ke se moo a ilego a bolaya Aminone. Ka morago Abesalomo a dira gore batho ba bantši ba mo latele ke moka a itira kgoši. Mafelelong Dafida o ile a fenya Abesalomo ntweng yeo go yona Abesalomo a ilego a bolawa. Ee, Dafida o ile a ba le mathata a mantši.

Ge dilo tše ka moka di dutše di direga, Batseba o ile a ba le morwa yo a ilego a bitšwa Solomone. Ge Dafida a tšofetše e bile a babja, Adonija morwa wa gagwe o ile a leka go itira kgoši. Ka gona Dafida a laela moperisita Tsadoko gore a tšhele makhura hlogong ya Solomone go bontšha gore ke yena e tlago go ba kgoši. Go se go ye kae ka morago ga moo, Dafida a hwa a na le nywaga e 70. O bušitše ka nywaga e 40, eupša ga bjale Solomone e be e le yena kgoši ya Isiraele.

2 Samuele 11:1-27; 12:1-18; 1 Dikgoši 1:1-48.



Dipotšišo

  • Ka thušo ya Jehofa, ke eng seo mafelelong se ilego sa direga ka naga ya Kanana?
  • Go ile gwa direga’ng bošegong bjo bongwe ge Dafida a be a le ka godimo ga tlhaka ya ntlo ya gagwe ya ka mošate?
  • Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a galefela Dafida kudu?
  • Mo seswantšhong, ke mang monna yo Jehofa a ilego a mo roma gore a yo botša Dafida dibe tša gagwe, gomme monna yo o ile a re Dafida o tlo diragalelwa ke eng?
  • Dafida o ile a ba le mathata afe?
  • Ke mang yo e ilego ya ba kgoši ya Isiraele ka morago ga ge Dafida a hwile?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala 2 Samuele 11:1-27.

    Go dula re swaregile tirelong ya Jehofa go re šireletša bjang?

    Go tlile bjang gore Dafida a dire sebe, gona se se nea bahlanka ba Jehofa lehono temošo efe? (2 Sam. 11:2; Mat. 5:27-29; 1 Bakor. 10:12; Jak. 1:14, 15)

  • Bala 2 Samuele 12:1-18.

    Ke thuto efe yeo bagolo le batswadi ba ka ithutago yona tseleng yeo Nathane a ilego a eletša Dafida ka yona? (2 Sam. 12:1-4; Die. 12:18; Mat. 13:34)

    Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a gaugela Dafida? (2 Sam. 12:13; Ps. 32:5; 2 Bakor. 7:9, 10)