Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 81: Go Bota Thušo ya Modimo

Kgaolo 81: Go Bota Thušo ya Modimo

BATHO ba e ka bago ba 50 000 ba ile ba sepela leeto le letelele la go tloga Babilona go ya Jerusalema. Eupša ge ba fihla moo, ba hwetša Jerusalema e le mašope feela. Go be go se na batho bao ba dulago moo. Baisiraele ba ile ba swanelwa ke go aga dilo ka moka lefsa.

Se sengwe sa dilo tša pele tšeo Baisiraele ba ilego ba di aga e bile aletare. Mo ke moo ba bego ba direla Jehofa dihlabelo goba go mo neela dimpho gona. Ka morago ga dikgwedi tše sego kae, ba thoma go aga tempele. Eupša manaba a bona ao a bego a dula ditikologong tša kgauswi le moo, a be a sa nyake gore ba e age. Ka gona a leka go ba tšhošetša gore ba kgaotše go aga. Mafelelong a dira gore kgoši e mpsha ya Peresia e bee molao wa gore modiro woo wa go aga o emišwe.

Go ile gwa feta nywaga e mentši. Ga bjale go be go fetile nywaga e 17 ga e sa le Baisiraele ba boile Babilona. Jehofa o ile a romela baporofeta ba gagwe e lego Hagai le Sakaria gore ba botše setšhaba gore se thome go aga lefsa. Setšhaba se ile sa bota thušo ya Modimo gomme sa kwa baporofeta bao. Sa thoma go aga gape gaešita le ge molao o be o re se se ke sa dira bjalo.

Bjale mmuši yo mongwe wa Peresia yo a bego a bitšwa Tatenai a tla, ke moka a botšiša Baisiraele gore ke mang yo a itšego ba age tempele. Ba mmotša gore ge ba be ba le Babilona, Kgoši Korese o rile go bona: ‘Eyang Jerusalema gomme le age tempele ya Jehofa Modimo wa lena.’

Tatenai a romela lengwalo Babilona a botšiša ge e ba Korese yo a bego a šetše a hwile a be a ile a bolela seo e le ka kgonthe. Go se go ye kae, lengwalo leo le tšwago go kgoši e mpsha ya Peresia la boa le karabo. Le be le re Korese o be a boletše seo e le ka kgonthe. O be a ngwadile gore: ‘Tlogelang Baisiraele ba age tempele ya Modimo wa bona. E bile ke le laela gore le ba thušeng.’ Tempele e ile ya fela ka morago ga nywaga e ka bago e mene gomme Baisiraele ba thaba kudu.

Go ile gwa feta nywaga e mengwe e mentši. Ga bjale go be go fetile mo e ka bago nywaga e 48 ga e sa le tempele e feditšwe go agwa. Batho ba Jerusalema ba be ba diila gomme motse le tempele ya Modimo di be di se boemong bjo bobotse. Ge Esera wa Moisiraele a le kua Babilona, o ile a kwa gore tempele ya Modimo e nyaka go lokišwa. Na o a tseba gore o ile a dira’ng?

Esera o ile a ya go Arithasasitha kgoši ya Peresia gomme kgoši ye ya go loka ya mo nea dimpho tše dintši gore a ye le tšona Jerusalema. A kgopela Baisiraele bao ba bego ba le moo Babilona gore ba mo thuše go di iša Jerusalema. Batho ba e ka bago ba 6 000 ba mmotša gore ba tla ya le yena. Ba be ba swanetše go rwala silifera e ntši le gauta e ntši gotee le dilo tše dingwe tše bohlokwa.

Esera o be a tshwenyegile ka gobane go be go na le batho ba babe tseleng ya go ya Jerusalema. Batho bao ba be ba ka ba amoga silifera le gauta yeo gomme ba ba bolaya. Bjale Esera a kgobokanya batho bao a bego a sepela le bona go etša ge o ka ba bona mo seswantšhong. Ke moka ba rapela Jehofa gore a ba šireletše leetong la bona le letelele la go boela Jerusalema.

Esera le batho ba rapela

Jehofa o ile a ba šireletša. Ba fihla Jerusalema ba šireletšegile ka morago ga dikgwedi tše nne. Na se ga se bontšhe gore Jehofa a ka šireletša batho bao ba botilego thušo ya gagwe?

Esera dikgaolo 2 go ya go 8.



Dipotšišo

  • Ke batho ba bakae bao ba ilego ba sepela leeto le letelele la go tloga Babilona go ya Jerusalema, eupša ba ile ba hwetša eng ge ba fihla moo?
  • Ke selo sefe sa pele seo Baisiraele ba ilego ba se aga ge ba fihla moo, eupša manaba a bona a ile a dira’ng?
  • Hagai le Sakaria e be e le bomang, gomme ba ile ba botša setšhaba eng?
  • Ke ka baka la’ng Tatenai a ile a romela lengwalo Babilona, gona o ile a hwetša karabo efe?
  • Esera o ile a dira’ng ge a be a ekwa gore tempele ya Modimo e nyaka go lokišwa?
  • Ke ka baka la’ng Esera a rapela mo seswantšhong, thapelo ya gagwe e ile ya arabja bjang, gomme se se re ruta eng?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala Esera 3:1-13.

    Ge e ba re ka ikhwetša re le lefelong leo go se nago phuthego ya batho ba Modimo, ke eng seo re swanetšego go tšwela pele re se dira? (Esera 3:3, 6; Dit. 17:16, 17; Baheb. 13:15)

  • Bala Esera 4:1-7.

    Ke mohlala ofe woo Serubabele a o beetšego batho ba Jehofa tabeng ya go tswakanya ditumelo tša bodumedi? (Ek. 34:12; 1 Bakor. 15:33; 2 Bakor. 6:14-17)

  • Bala Esera 5:1-5, 17 le 6:1-22.

    Ke ka baka la’ng baganetši ba ile ba palelwa ke go emiša modiro wa go aga tempele? (Esera 5:5; Jes. 54:17)

    Seo banna ba bagolo ba Bajuda ba ilego ba se dira se kgothaletša bagolo ba Bakriste bjang gore ba tsome tlhahlo ya Jehofa ge ba lebeletšane le baganetši? (Esera 6:14; Ps. 32:8; Baroma 8:31; Jak. 1:5)

  • Bala Esera 8:21-23, 28-36.

    Pele re ka gata mogato o itšego, ke mohlala ofe wa Esera woo e tlago go ba mo gobotse gore re o ekiše? (Esera 8:23; Ps. 127:1; Die. 10:22; Jak. 4:13-15)