Kgaolo 82: Morodekai le Esitere
ANKE re boele morago nywageng e sego kae pele ga ge Esera a ka ya Jerusalema. Morodekai le Esitere e be e le Baisiraele ba maemo a phagamego kudu mmušong wa Peresia. Esitere e be e le mohumagadi gomme Morodekai motswalagwe a latela kgoši ka maemo mmušong. Anke re bone kamoo se se diregilego ka gona.
Batswadi ba Esitere ba ile ba hwa e sa le yo monyenyane kudu gomme a godišwa ke Morodekai. Ahasiwerosi kgoši ya Peresia o be a na le mošate motseng wa Shushani gomme Morodekai e be e le yo mongwe wa bahlanka ba gagwe. Bjale, ka letšatši le lengwe kgoši e ile ya bitša mosadi wa yona e lego Wasithi eupša yena a gana go tla, ke moka kgoši ya kgetha mosadi yo mongwe gore e be mohumagadi wa yona. Na o a tseba gore e ile ya kgetha mang? Ee, e ile ya kgetha mosadi yo mobotse le yo e a lego yo mofsa yo a bego a bitšwa Esitere.
Na o a mmona monna yo a ikgogomošago yo batho ba mo khunamelago mo seswantšhong? Ke Hamani. O be a le maemong a phagamego kudu Peresia. O be a nyaka gore Morodekai yo o mmonago a dutše mo, le yena a mo khunamele. Eupša Morodekai ga se a ka a dira bjalo. O be a bona e le phošo go khunamela monna yo yo mobe. Se se ile sa galefiša Hamani kudu. Ka gona o ile a dira se se latelago:
O ile a botša kgoši maaka ka Baisiraele. A re: ‘Setšhaba se ga se sa loka e bile ga se kwe melao ya gago. Se swanetše go bolawa.’ Ahasiwerosi o be a sa tsebe gore Esitere mosadi wa gagwe e be e le Moisiraele. Ka go re’alo, a theetša Hamani gomme a bea molao wa gore ka letšatši le itšego Baisiraele ka moka ba bolawe.
Ge Morodekai a ekwa ka molao woo, a nyama kudu. A romela molaetša go Esitere a re: ‘O swanetše go botša kgoši taba ye gomme o e kgopele gore e re phološe.’ Molao wa Peresia o be o sa dumelele motho go ya go kgoši ka ntle ga ge e mmiditše. Eupša Esitere o ile a ya a se a bitšwa. Kgoši e ile ya mo šupa ka molamo wa yona wa gauta, e lego seo se bego se bontšha gore a ka se bolawe. Esitere a laletša kgoši le Hamani monyanyeng o mogolo wo a bego a o dirile. Ke moka gona moo kgoši ya botšiša Esitere seo a nyakago go se kgopela go yona. Esitere a re o tla e botša seo a se kgopelago ge e ka tla le Hamani monyanyeng o mongwe letšatšing le le latelago.
Ge ba le moo monyanyeng, Esitere a re go kgoši: ‘Nna le setšhaba sa gešo re tlo bolawa.’ Kgoši ya galefa. Ya re: ‘Ke mang motho yo a nago le sebete se sekaakaa sa go dira sona seo?’
Esitere a re: ‘Motho yoo wa lenaba ke Hamani yo yo mobe!’
Bjale kgoši ya galefa kudu le go feta. Ya laela gore Hamani a bolawe. Ka morago ga moo, kgoši ya dira gore Morodekai e be yena a e latelago ka maemo mmušong. Morodekai a laela gore go bewe molao o mofsa woo o dumelelago Baisiraele gore ba itwele letšatšing leo ba bego ba tlo bolawa ka lona. Ka ge Morodekai bjale a be a le maemong a phagamego, batho ba bantši ba ile ba thuša Baisiraele gomme ba phološwa manabeng a bona.
Puku ya Beibele ya Esitere.
Dipotšišo
- Morodekai le Esitere e be e le bomang?
- Ke ka baka la’ng Kgoši Ahasiwerosi a ile a nyaka go nyala mosadi yo mongwe, gona o ile a kgetha mang?
- Hamani e be e le mang, gomme ke eng seo se ilego sa mo galefiša kudu?
- Ke molao ofe wo o ilego wa bewa, gona Esitere o ile a dira’ng ka morago ga gore a amogele molaetša wo o tšwago go Morodekai?
- Go ile gwa direga’ng ka Hamani, gomme Morodekai yena a diragalelwa ke eng?
- Baisiraele ba ile ba phološwa bjang manabeng a bona?
Dipotšišo tša tlaleletšo
- Bala Esitere 2:12-18.
Esitere o ile a bontšha bjang bohlokwa bja go hlagolela “moya wo o homotšego le o boleta”? (Esitere 2:15; 1 Pet. 3:1-5)
- Bala Esitere 4:1-17.
Go swana le ge Esitere a ile a newa sebaka sa go emela borapedi bja therešo, lehono re neilwe sebaka sefe sa go bontšha boineelo bja rena go Jehofa le go mmotegela? (Esitere 4:13, 14; Mat. 5:14-16; 24:14)
- Bala Esitere 7:1-6.
Go swana le ge Esitere a ile a dira, ba bantši ba batho ba Modimo lehono le bona ba ile ba ipea bjang kotsing ya go ka tlaišwa? (Esitere 7:4; Mat. 10:16-22; 1 Pet. 2:12)