Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 97: Jesu o tla Bjalo ka Kgoši

Kgaolo 97: Jesu o tla Bjalo ka Kgoši

NAKWANA ka morago ga gore Jesu a fodiše bakgopedi bale ba babedi ba difofu, o ile a tla motsaneng o mongwe wo o bego o le kgauswi le Jerusalema. A botša ba babedi ba barutiwa ba gagwe a re: ‘Eyang motsaneng wola gomme le tla hwetša pokolwana. Le e tlemolle gomme le e tliše go nna.’

Ge e tlišitšwe go yena, Jesu a e namela. Ke moka a leba Jerusalema yeo e bego e se kgole le moo. Ge a batamela motse woo, lešaba le legolo la batho la tla go mo gahlanetša. Ba bantši lešabeng ba apola diaparo tša bona tša ka ntle gomme ba di ala tseleng. Ba bangwe ba thokga makala dihlareng tša mepalema. Le bona ba a ala tseleng ke moka ba goeletša ba re: ‘Modimo a a šegofatše kgoši yeo e tlago ka leina la Jehofa!’

Batho ba amogela Jesu

Kgalekgale kua Isiraele, dikgoši tšeo di bego di sa tšwa go kgethwa di be di be tsena Jerusalema di nametše pokolwana e le gore di iponagatše bathong. Se ke seo Jesu a se dirago mo seswantšhong. Bjale batho ba ba bontšha gore ba nyaka gore Jesu e be kgoši ya bona. Eupša e be e se batho ka moka bao ba bego ba nyaka gore Jesu e be kgoši. Re ka bona se ka seo se ilego sa direga ge a be a tsena ka tempeleng.

Ge Jesu a be a le ka tempeleng, o ile a fodiša difofu le digole. Ge bana ba bona se, ba goeletša ba tumiša Jesu. Eupša se se ile sa galefiša baperisita gomme ba re go yena: ‘Na o a se kwa seo bana ba ba se bolelago?’

Jesu a re go bona: ‘Ee, ke a se kwa. Na ga se la ka la bala ka Beibeleng moo go thwego: “Modimo o tla dira gore melomo ya bana e mo tumiše?”’ Ka gona bana bao ba tšwela pele ba tumiša kgoši ye yeo e kgethilwego ke Modimo.

Re nyaka go swana le bana bao, na ga go bjalo? Batho ba bangwe ba ka leka go re dira gore re kgaotše go bolela ka mmušo wa Modimo. Eupša re tla tšwela pele re botša ba bangwe ka dilo tše di kgahlišago tšeo Jesu a tlago go di direla batho.

Ge Jesu a be a le mo lefaseng, e be e se nako ya gore a thome go buša e le kgoši. Nako yeo e be e tla tla neng? Barutiwa ba Jesu ba be ba nyaka go tseba. Re tla bala ka seo kgaolong e latelago.

Mateo 21:1-17; Johane 12:12-16.



Dipotšišo

  • Ge Jesu a be a le motsaneng o mongwe wo o bego o le kgauswi le Jerusalema, o ile a botša barutiwa ba gagwe gore ba dire’ng?
  • Go ya ka seswantšho se, go ile gwa direga’ng ge Jesu a be a fihla kgauswi le motse wa Jerusalema?
  • Ke’ng seo bana ba ilego ba se dira ge ba be ba bona Jesu a fodiša difofu le digole?
  • Ke’ng seo Jesu a ilego a se botša baperisita bao ba bego ba galefile?
  • Re ka swana bjang le bana bao ba ilego ba tumiša Jesu?
  • Ke’ng seo barutiwa ba Jesu ba bego ba nyaka go se tseba?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala Mateo 21:1-17.

    Tsela yeo Jesu a ilego a tsena Jerusalema ka yona bjalo ka Kgoši e be e fapane bjang le ya balaodi ba madira a mehleng ya Baroma bao ba bego ba boa ntweng e le bafenyi? (Mat. 21:4, 5; Sak. 9:9; Bafil. 2:5-8; Bakol. 2:15)

    Bafsa ba ka ithuta’ng go bašemane ba Baisiraele bao ba ilego ba bolela mantšu ao a lego go Psalme 118 ge Jesu a be a tsena ka tempeleng? (Mat. 21:9, 15; Ps. 118:25, 26; 2 Tim. 3:15; 2 Pet. 3:18)

  • Bala Johane 12:12-16.

    Ke’ng seo se bego se swantšhetšwa ke go dirišwa ga makala a mepalema ke batho bao ba bego ba tumiša Jesu ge a be a etla bjalo ka Kgoši? (Joh. 12:13; Bafil. 2:10; Kut. 7:9, 10)