Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 111: Mošemane yo a Ilego a ya ka Boroko

Kgaolo 111: Mošemane yo a Ilego a ya ka Boroko

JOO! Go direga’ng mo? Na mošemane yo a rapaletšego mo fase o gobetše kudu? Bona! Yo mongwe wa banna bao ba tšwago ka ntlong ke Paulo. Na Timotheo le yena o a mmona? Na mošemane yo o wele ka lefasetere?

Paulo o tlo tsoša Oitiko

Ee, go bjalo. Paulo o be a nea barutiwa ba mo Teroa polelo. O be a tseba gore o tlo tšea nako e telele a sa ba bone ka gobane letšatšing le le latelago o be a swanetše go tloga ka sekepe. Ka gona o ile a nea polelo ya gagwe go fihla bošegogare.

Bjale mošemane yo yo a bitšwago Oitiko o be a dutše lefasetereng ke moka a ya ka boroko. Ge a dutše moo, a tšwa ka lefasetere a wela fase go tšwa lebatong la boraro! Ka gona, o ka kgona go bona lebaka leo ka lona batho ba ba bonagalago ba tshwenyegile ka tsela ye. Eitše ge banna ba ba mo kuka, ba hwetša go diregile sona seo ba bego ba se nagana. O be a hwile!

Ge Paulo a bona gore mošemane yo o hwile, a robala godimo ga gagwe gomme a mo gokarela. Ke moka a re: ‘Le se ke la tshwenyega. O boetše o a phela!’ Go be go le bjalo! Go be go diregile mohlolo! Paulo o be a mo tsošitše! Batho ba ile ba thaba kudu.

Ka moka ga bona ba boela lebatong la ka godimo gomme ba ja. Paulo yena a tšwela pele a bolela go fihlela go esa. Eupša o ka kgodišega gore Oitiko ga se a ka a hlwa a sa robala! Ke moka Paulo, Timotheo le batho bao ba bego ba sepela le bona ba namela sekepe. Na o a tseba gore ba ile ba ya kae?

Paulo o be a feleletša leeto la gagwe la boraro la go bolela ditaba tše dibotse gomme a le tseleng ya go ya gae. Ge a le leetong le, a dula motseng wa Efeso nywaga e meraro. Ka gona leeto le e bile le letelele go feta leeto la gagwe la bobedi.

Ka morago ga gore sekepe seo se tloge Teroa, se ile sa ema Mileto ka nakwana. Ka ge Efeso e be e se kgole le moo, Paulo o ile a bitša bagolo ba phuthego ya moo gore ba tle Mileto e le gore a tle a bolele le bona la mafelelo. Ka morago ga moo, ge e be e le nako ya gore sekepe seo se tloge, ba nyama kudu ge ba bona Paulo a sepela!

Mafelelong sekepe seo sa fihla Kesarea. Ge Paulo a be a sa amogetšwe ntlong ya morutiwa Filipi, moporofeta Agabuse o ile a tla a mo lemoša ka selo se itšego. A bolela gore Paulo o tla golegwa ge a fihla Jerusalema. Se ke sona seo se ilego sa direga. Ka morago ga gore Paulo a be kgolegong Kesarea ka nywaga e mebedi, o ile a romelwa Roma gore a yo sekišwa pele ga Kesara mmuši wa Roma. Anke re bone seo se ilego sa direga leetong la go ya Roma.

Ditiro dikgaolo 19 go ya go 26.



Dipotšišo

  • Mošemane yo a rapaletšego fase mo seswantšhong ke mang, gomme o be a diragaletšwe ke eng?
  • Paulo o ile a dira’ng ge a be a bona gore mošemane yo o hwile?
  • Paulo, Timotheo le bao ba bego ba sepela le bona ba be ba eya kae, gona go ile gwa direga’ng ge ba be ba eme Mileto?
  • Moporofeta Agabuse o ile a lemoša Paulo ka eng, gomme na seo moporofeta yo a bego a se boletše se ile sa direga?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala Ditiro 20:7-38.

    Go ya ka mantšu a Paulo ao a begilwego go Ditiro 20:26, 27, re ka dula bjang re “hlwekile mading a batho bohle”? (Hesek. 33:8; Dit. 18:6, 7)

    Ke ka baka la’ng bagolo ba swanetše go “[swarelela] ka go tia lentšung le le botegago” ge ba ruta? (Dit. 20:17, 29, 30; Tito 1:7-9; 2 Tim. 1:13)

  • Bala Ditiro 26:24-32.

    Paulo o ile a diriša bjang go ba ga gagwe modudi wa Roma gore a phethe modiro wa go bolela ditaba tše dibotse woo a bego a o neilwe ke Jesu? (Dit. 9:15; 16:37, 38; 25:11, 12; 26:32; Luka 21:12, 13)