Seo borasaense ba bantši ba se bolelago: Disele ka moka tšeo di phelago di arogantšwe ka mehuta e mebedi. Mohuta o mongwe o na le nucleus, (e lego karolo yeo e dulago bogareng bja sele yeo e kgathago tema e bohlokwa kudu) gomme o mongwe ga o na yona. Disele tša batho, tša diphoofolo le tša dimela di na le nucleus. Eupša disele tša dipaketheria ga di na yona. Disele tšeo di nago le nucleus di bitšwa eukaryotic. Tšeo di se nago nucleus tšona di bitšwa prokaryotic. Ka ge disele tšeo di bitšwago prokaryotic di sa raragana kudu go swana le tšeo di bitšwago eukaryotic, batho ba bantši ba nagana gore disele tša diphoofolo le tša dimela go ka direga gore di tšwa diseleng tša dipaketheria.

 Ge e le gabotse, borasaense ba bantši ba ruta gore kgalekgale disele tše dingwe tšeo di bitšwago prokaryotic, di ile tša metša disele tše dingwe, eupša ga sa nka tša di šila. Borasaense ba ba dumela gore go e na le gore disele tšeo di šile disele tšeo di di meditšego, di a di fetoša gomme tša dira disele tše dingwe tša go swana le tšeo di di fetošitšego.⁹ *

Beibele yona e ruta eng? Beibele e re go na le motho yo bohlale yo a dirilego dilo ka moka tšeo di phelago mo lefaseng. Ekwa gore e reng. E re: “Ke therešo gore ntlo e nngwe le e nngwe e agwa ke motho, eupša yo a agilego dilo ka moka ke Modimo.” (Baheberu 3:4) Temana e nngwe ya Beibele e re: “Mediro ya gago ke e mentši gakaakang, wena Jehofa! Ka moka ga yona o e dirile ka bohlale. Lefase le tletše dilo tšeo o di tšweleditšego. . . . Go na le dilo tše dintšintši tšeo di sepelago gona, tšona diphedi tše dinyenyane le tše dikgolo.”—Psalme 104:24, 25.

Bohlatse bjo bo bontšha eng? Thekinolotši ya matšatši a, e thušitše borasaense bao ba ithutago ka diphedi tše dinyenyane gore ba kgone go bona tsela e kgahlišago yeo disele tše di phelago tšeo di bitšwago prokaryotic di bopegilego ka yona. Borasaense bao ba dumelago gore dilo di itirile ba ruta gore disele tša mathomo tšeo di phelago di ka ba di be di swana le disele tše.¹⁰

Ge e ba thuto ya gore dilo di itirile e le nnete, gona borasaense ba ba swanetše go re hlalosetša gabotse gore go tlile bjang gore ba re sele ya mathomo yeo e raraganego e bile gona ka mohlolo. Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba dilo tšeo di phelago di bopilwe, gona go swanetše go ba go na le bohlatse bjo bo bontšhago gore go na le mmopi yo bohlale, yoo a bopilego le diphedi tše dinyenyanenyenyane. A re bone gore sele yeo e bitšwago prokaryotic e bopegile bjang. Ge o dutše o dira bjalo, o ipotšiše ge e ba sele yeo e bile gona ka mohlolo goba go se bjalo.

A re re o nyaka go tseba sele yeo e bitšwago prokaryotic. E le gore o bone gore go na le eng ka mo gare, o tlo swanelwa ke go tsena ka gare ga yona gomme o hunyele gore o be yo monyenyane kudukudu, go feta le khutlo yeo e lego mafelelong a lefoko le. Gore o tšwe ka gare ga sele ye ga go bonolo, ka gobane letlalo leo le e šireleditšego le tiile kudu go swana le leboto leo le šireleditšego feketori, leo le agilwego ka setena le leraga. E le gore letlalo la go šireletša sele le lekane le letlakala la pampiri ka bokoto, go ka nyakega matlalwana ao e ka bago a 10 000. Eupša letlalo la go šireletša sele le dirilwe ka tsela e makatšago kudu go feta leboto leo le agilwego ka ditena. Ka ditsela dife?

Go no swana le ge leboto le šireletša feketori, letlalo leo le šireletšago sele le lona le thuša sele gore e se tsenwe ke dilo tšeo di sa nyakegego. Eupša letlalo le ga se le le thata, ka gore le kgona go dira gore dimolekule tše dinyenyane tše bjalo ka oksitšene di tsene ka gare ga yona goba go tšwa. Le gona letlalo le le thibela dimolekule tšeo di sa nyakegego go tsena ka gare ga sele ntle le gore sele e di dumelele. E bile le thibela dimolekule tšeo di nago le mohola gore di se ke tša tšwa ka gare ga sele. Le kgona go dira seo bjang?

 Nagana gape ka feketori. E ka ba le masekhurithi ao a hlokomelago dilo tšeo di tsenago ka keiti, le tšeo di tšwago go yona. Ka mo go swanago, letlalo leo le šireletšago sele le na le dimolekule tša protheine, tšeo di šomago bjalo ka mabati le masekhurithi.

Tše dingwe tša diprotheine tšeo (1) di na le mašoba ka gare ga tšona, ao a dumelelago mohuta o itšego wa dimolekule gore o tsene ka gare ga sele le go tšwa go yona. Diprotheine tše dingwe di bulegile ka lehlakoreng letee la letlalo leo le šireleditšego sele, (2) gomme la tswalela ka lehlakoreng le lengwe. Tsela yeo di bopegilego ka yona, (3)  e dira gore go tsene feela selo se itšego. Ge selo seo se tsena kamoo, lehlakore le lengwe la protheine le a bulega gomme la ntšha selo seo ka letlalo la go šireletša sele (4). Mokgwa wo o direga gaešita le go disele tše dinyenyane kudu.

A re re gona bjale o tsene ka gare ga sele yeo e bitšwago prokaryotic. Ka gare ga sele yeo, go tletše diela tšeo di nago le phepo, matswai le dilo tše dingwe. Sele ye e šomiša diela tše go dira dilo tšeo e di hlokago. Go no swana le feketori yeo e sepetšwago ka thulaganyo, sele le yona e kgona go rulaganya dikhemikhale tše dikete gore di sepele ka thulaganyo le ka nako ya maleba.

Sele e fetša nako e ntši kudu e dira diprotheine. E dira seo bjang? Sa mathomo, sele e kgona go dira di-amino acid tšeo e ka bago tše 20 tša go fapafapana. Dikhemikhale tše di tsena ka gare ga molekule woo o raraganego wo o bitšwago ribosome (5), woo o ka swantšhwago le metšhene ya diroboto ya go dira di-amino acid gore di šome ka tshwanelo, e le gore di kgone go dira protheine e itšego. Go no swana le ge feketori e thušwa ke lenaneo le itšego la khomphutha gore e šome gabotse, sele le yona gore e kgone go šoma gabotse, e hloka go thušwa ke selo se e kego ke lenaneo la khomphutha goba khouto, yeo e tsebjago e le DNA (6). DNA e romela ribosome molaetša wa gore ke protheine efe yeo e swanetšego go e dira le gore e swanetše go e dira bjang (7).

Ka morago ga moo, seo se diregago se kgahliša kudu! Protheine e nngwe le e nngwe e ba ka sebopego sa yona (8). Tsela yeo diprotheine tše di bopegilego ka yona, e dira gore e nngwe le e nngwe e tsebe mošomo woo e swanetšego go o dira. * E no nagana tsela yeo di-part tša entšene di beakantšwego ka yona. Part e nngwe le e nngwe e swanetše go ba e dirilwe  gabotse e le gore entšene e kgone go šoma. Ka mo go swanago, ge e ba protheine e sa dirwa gabotse e bile e se ya bopega ka tsela yeo e swanetšego go ba ka yona, e ka se kgone go dira mošomo wa yona gabotse e bile e ka senya sele.

Protheine e tseba bjang gore e swanetše go ya kae? Protheine e nngwe le e nngwe e hlamilwe ka tsela yeo e tsebago moo e swanetšego go ya gona. Le ge motsotso o mongwe le o mongwe go bopega diprotheine tše dikete e bile di eya moo di swanetšego go ya gona, protheine e nngwe le e nngwe e fihla tlwaa lefelong la yona.

Ke ka baka la eng go tseba taba ye go le bohlokwa? Dimolekule tšeo di raraganego tšeo di lego ka gare ga sele yeo e phelago, di ka se kgone go dira dimolekule tše dingwe di le tee. Ge di le ka ntle ga sele, di dira dimolekule tše dingwe. Eupša ge di le ka gare ga sele, ga di kgone go dira dimolekule tše dingwe ntle le gore di thušwe ke dimolekule tše dingwe tšeo di raraganego. Ka mohlala, go nyakega di-enzyme gore go tšweletšwe molekule woo o bitšwago adenosine triphosphate (ATP), woo o šomago go boloka matla le go a iša go sele. Eupša go nyakega matla ao a tšwago go ATP gore go tšweletšwe di-enzyme. Ka mo go swanago, go nyakega DNA (yeo re tlago go bolela ka yona go karolo 3) gore go be le di-enzyme, eupša go nyakega di-enzyme gore go be le DNA. Le gona, diprotheine  tše dingwe di ka dirwa ka sele feela, eupša sele e ka dirwa ka diprotheine feela. *

Radu Popa, yoo e lego setsebi sa diphedi tše dinyenyane, ga a dumelelane le seo Beibele e se rutago ge e re dilo di bopilwe. Eupša ka 2004 o ile a botšiša gore: “Go kgonega bjang gore dilo tša tlhago di dire gore go be le bophelo mola rena re ile ra palelwa ke go dira seo ditekong ka moka tšeo re kilego ra di dira?”¹³ O boletše le gore: “Tsela yeo sele e raraganego ka yona le ka mokgwa wo e šomago ka gona re ka se re e bile gona ka mohlolo.”¹⁴

Wena o nagana eng? Thuto ya gore dilo di itirile e leka go hlalosa gore bophelo bo bile gona ka mohlolo mo lefaseng, e bile ga go na motho yo bohlale yo a bo thomilego. Eupša ge borasaense ba dutše ba dira sohle seo ba ka se kgonago go nyakišiša gore bophelo bo thomile bjang, mohlomongwe seo se tla thuša batho go bona gore bophelo ga se bo be gona ka mohlolo. Go e na le gore borasaense bao ba dumelago gore dilo di itirile ba dumele gore bophelo ga se bja ba gona ka mohlolo, bona ba nyaka go bontšha phapano magareng ga thuto ya gore dilo di itirile le ya gore bophelo bo thomile bjang. Na wena o bona taba ye e kwagala?

Thuto ya gore dilo di itirile e ithekgile tabeng yeo borasaense ba bangwe ba e bolelago ya gore dilo tšeo kgale di kilego tša itira ka go latelana, ke tšona di thomilego bophelo. E tšwela pele ka gore dilo tše dingwe tšeo di kilego tša itiragalela kgale ka go latelana le tšona di ile tša tšweletša diphedi ka moka tša go fapafapana tše di kgahlišago le tšeo di raraganego. Eupša ge e ba go sa tsebje gore thuto ye ya gore dilo di itirile e thomile kae, go tla direga’ng ka dithuto tše dingwe tšeo di theilego dithuto tša tšona kgopolong ye? Go no swana le ge moago o moteleletelele woo o se nago fantišeni o ka wa, le thuto ya gore dilo di itirile yeo e sa kgonego go hlalosa gore bophelo bo thomile bjang, le yona e tla hwelela.

Ka morago ga gore re ithute ganyenyane mabapi le gore sele e bopegile bjang le gore e šoma bjang, wena o nagana’ng? Na o nagana gore bohlatse bjo bo bontšha gore sele e tšwa dilong tšeo di kilego tša direga kgale ka mohlolo, goba go na le motho yo bohlale yo a e bopilego? Ge e ba o sa dutše o belaela, lebeledišiša gore ke eng seo se thušago disele ka moka gore di kgone go šoma gabotse.