1. Hlalosa boemo bja Monyanyeng wa Pentekoste.

 DITARATA tša Jerusalema di tletše ka batho bao ba thabilego. a Muši o hlatloga o etšwa aletareng ya tempele ge Balefi ba dutše ba opela Ditumišo (Psalme 113 go ya go 118), e bile go bonagala ba opela ka go hlatlolana. Ditarata di nyeuma ka baeng. Ba tšwa dinageng tša kgole tše bjalo ka Elama, Mesopotamia, Kapadokia, Ponto, Egipita le Roma. b Go direga’ng? Ke Pentekoste, yeo gape e bitšwago ‘letšatši la dithakangwaga.’ (Num. 28:26) Monyanya wo wa ngwaga le ngwaga o be o bontšha go fela ga puno ya garase le mathomo a puno ya korong. Ke letšatši la tlhalalo.

2. Ke ditiragalo dife tše di makatšago tšeo di diragalago ka Pentekoste ya 33 C.E.?

² Mo e ka bago ka iri ya senyane mesong yeo e fodilego ya seruthwana sa 33 C.E., go direga selo se sengwe seo se tlago go makatša batho go fihla le lehono. Ka tšhoganetšo gwa ba le “lešata le le tšwago legodimong le bjalo ka ledimo le matla.” (Dit. 2:2) Lešata leo le legolo la tlala ntlo yeo barutiwa ba Jesu ba ka bago ba 120 ba bego ba bokane go yona. Ka morago ga moo, go direga selo seo se makatšago. Maleme ao e kego ke dikgabo tša mollo a bonagala, gomme yo mongwe le yo mongwe wa barutiwa a dulwa ke le letee. c Ke moka, barutiwa ba “tlala moya o mokgethwa” gomme ba thoma go bolela ka maleme a šele! Ge barutiwa ba etšwa ka ntlong yeo, baeng bao ba kopanago le bona ditarateng tša Jerusalema ba a makala, ka ge barutiwa ba kgona go bolela le bona! Ee, yo mongwe le yo mongwe o kwa “ba bolela ka leleme la gabo.”—Dit. 2:1-6.

3. (a) Ke ka baka la’ng Pentekoste ya 33 C.E. e ka bitšwa tiragalo ya bohlokwa kudu historing ya borapedi bja therešo? (b) Polelo ya Petro e ile ya tswalana bjang le go dirišwa ga “dinotlelo tša Mmušo”?

³ Pego ye yeo e makatšago e hlalosa tiragalo ya bohlokwa kudu historing ya borapedi bja therešo, e lego go thewa ga setšhaba sa Isiraele ya moya seo e lego phuthego ya Bakriste bao ba tloditšwego. (Bagal. 6:16) Eupša taba ye ga e felele  fao. Ge Petro a be a bolela le lešaba letšatšing leo, o ile a diriša senotlelo sa pele sa “dinotlelo [tše tharo] tša Mmušo,” tšeo se sengwe le se sengwe sa tšona se bego se tla dira gore sehlopha se se fapanego sa batho se hwetše ditokelo tše di kgethegilego. (Mat 16:18, 19) Senotlelo se sa pele se ile sa thuša Bajuda gotee le batho bao ba bego ba sokologetše tumelong ya Sejuda go amogela ditaba tše dibotse le go tlotšwa ka moya o mokgethwa wa Modimo. d Ka go re’alo, ba be ba tlo ba karolo ya Isiraele ya moya gomme ba ba le kholofelo ya go buša e le dikgoši le baperisita Mmušong wa Mesia. (Kut. 5:9, 10) Ge nako e dutše e eya, tokelo yeo e be e tla katološetšwa go Basamaria ke moka go baditšhaba. Bakriste lehono ba ka ithuta’ng ditiragalong tše bohlokwa kudu tšeo di diragetšego ka Pentekoste ya 33 C.E.?

4. Ke bjang phuthego ya mehleng yeno ya Bokriste e lego go katološwa ga phuthego yeo e theilwego ka 33 C.E.?

⁴ Phuthego ya Bokriste e thomile ka barutiwa ba ka bago ba 120 bao ba bego “ba le gotee lefelong letee,” ka phapošing ya ka godimo e bile ba tloditšwe ka moya o mokgethwa. (Dit. 2:1) Mafelelong a letšatši leo, ditho tšeo di kolobeditšwego tša phuthego yeo di be di balwa ka dikete. Ka gona, seo e be e le mathomo a kgolo ya mokgatlo woo o tšwelago pele o gola lehono! Ee, setšhaba sa banna le basadi bao ba boifago Modimo, e lego phuthego ya Bokriste ya mehleng yeno, go dirišwa sona gore “ditaba tše dibotse tša Mmušo” di “[bolelwe] lefaseng ka moka gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle” pele ga bofelo bja tshepedišo ye ya dilo.—Mat. 24:14.

5. Ke tšhegofatšo efe yeo e bego e tla ba gona ka go kopanela le phuthego ya Bokriste, bobedi lekgolong la pele la mengwaga le lehono?

⁵ Phuthego ya Bokriste gape e be e tla ba mothopo wa go matlafatša ditho tša  yona moyeng, bobedi tšeo di tloditšwego gomme ka morago tšeo e lego “dinku tše dingwe.” (Joh. 10:16) Paulo o ile a bontšha gore o tšeela godimo thekgo e kgolo yeo ditho tša phuthego di e neago, ge a be a ngwalela Bakriste ba kua Roma gore: “Ke hlologetše go le bona, gore ke fetišetše mpho e itšego ya moya go lena e le gore le tiišwe; goba, go e na le moo, e le gore mo gare ga rena re kgothatšane ka tumelo ya rena, ya lena gotee le ya ka.”—Baroma 1:11, 12.

6, 7. Ke bjang phuthego ya Bokriste lehono e phethagatšago taelo ya Jesu ya go bolela ditaba tše dibotse ditšhabeng ka moka?

⁶ Lehono, phuthego ya Bokriste e na le merero e swanago le yeo e bego e na le yona lekgolong la pele la mengwaga. Jesu o neile barutiwa ba gagwe modiro wo e bego e tla ba o thabišago kudu go sa šetšwe ditlhohlo tšeo ba bego ba tla lebeletšana le tšona. O ile a ba botša gore: “Le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa, le ba kolobetša leineng la Tate le la Morwa le la moya o mokgethwa, le ba ruta go boloka dilo tšohle tšeo ke le laetšego tšona.”—Mat. 28:19, 20.

⁷ Phuthego ya Bokriste ya Dihlatse tša Jehofa ke yona e dirišwago go phetha modiro woo lehono. Ke therešo gore ke tlhohlo go fihlelela batho ba maleme a fapafapanego. Lega go le bjalo, Dihlatse tša Jehofa di tšweleditše dilo tšeo di theilwego Beibeleng ka maleme a fetago a 1 000. Ge e ba o kopanela le phuthego ya Bokriste ka mafolofolo gomme o tšea karolo go boleleng ditaba tše dibotse tša Mmušo le go direng barutiwa, gona o na le lebaka la go thaba. O balwa gare ga ba mmalwa kudu lefaseng lehono bao ba nago le tokelo ya go nea bohlatse bjo bo tletšego ka leina la Jehofa!

8. Phuthego ya Bokriste e re thuša bjang?

⁸ E le go go thuša gore o kgotlelele ka lethabo dinakong tše tše thata, Jehofa Modimo o re neile mokgatlo wa bana babo rena wa lefaseng ka moka. Paulo o ngwaletše Bakriste ba Baheberu gore: “A re hlokomelaneng gore re hlohleletšaneng leratong le medirong e mebotse, re sa tlogele go bokana ga rena gotee, go etša ge ba bangwe ba tlwaetše go dira bjalo, eupša re kgothatšana, kudukudu ka ge le bona letšatši le batamela.” (Baheb. 10:24, 25) Phuthego ya Bokriste ke tokišetšo yeo e tšwago go Jehofa e le gore o ka kgothatša ba bangwe gomme le wena wa kgothatšwa. Dula o le kgauswi le bana beno le dikgaetšedi ba moya. Le ka mohla o se tlogele  go bokana gotee le ba bangwe dibokeng tša Bokriste!

9, 10. Ba bangwe ba ile ba ikgafa ka tsela efe e le gore ba ka kgona go boledišana le batho bao ba bolelago leleme lešele?

⁹ Nagana ka lethabo leo le swanetšego go ba le be le le gona ka Pentekoste ya 33 C.E. gare ga lešaba leo le hlakahlakanego la Bajuda gotee le bao ba bego ba sokologetše tumelong ya Sejuda. Go bonagala bontši bja batho bao ba bego ba le gona ba be ba bolela leleme leo le tlwaelegilego, mohlomongwe Segerika goba Seheberu. Eupša ga bjale ‘yo mongwe le yo mongwe o be a ekwa barutiwa ba bolela ka leleme la gabo.’ (Dit. 2:6) Go molaleng gore batheetši bao ba swanetše go ba ba ile ba kgomega kudu ge ba ekwa ditaba tše dibotse ka leleme la gabo bona. Ke therešo gore Bakriste lehono ga se ba newa mpho ya mohlolo ya go kgona go bolela ka maleme a šele. Lega go bjalo, ba bantši ba ikgafetše go phatlalatša molaetša wa Mmušo bathong ba ditšhaba ka moka. Bjang? Ba bangwe ba ile ba ithuta leleme lešele e le gore ba ka hlankela le phuthego ya kgauswi yeo e dirišago leleme leo goba ba hudugela nageng e nngwe. Gantši ba hweditše gore batheetši ba bona ba kgahlwa kudu ke maiteko a bona.

¹⁰ Ela hloko Christine, yoo a ilego a ithuta Segujarati gotee le Dihlatse tše dingwe tše šupago. Ge a be a kopana le mošomigotee yo a bolelago Segujarati, o ile a dumediša kgarebe yeo ka leleme la gabo yona la setlogo. Kgarebe yeo e ile ya thaba gomme ya nyaka go tseba lebaka leo ka lona Christine a bego a dira maiteko a go ithuta leleme le le thata la Segujarati. Christine o ile a kgona go nea bohlatse bjo bobotse. Kgarebe yeo e boditše Christine gore: Ruri o swanetše go ba o na le selo sa bohlokwa seo o nyakago go se bolela.

11. Re ka itokišeletša bjang go botša batho bao ba bolelago maleme a mangwe ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo?

¹¹ Ke therešo gore ga se rena ka moka re ka kgonago go ithuta leleme lešele. Lega go le bjalo, re ka itokišetša go boledišana le batho ba maleme a mangwe  ka ditaba tše dibotse tša Mmušo. Bjang? Tsela e nngwe ke ka go diriša JW Language^®app go ithuta go dumediša ka tsela e bonolo ka leleme leo le bolelwago kudu lefelong la gabo lena. Le gona o ka ithuta dipolelwana tše sego kae tša leleme leo tšeo di ka dirago gore batho bao ba le bolelago ba thabele molaetša. Ba bontšhe wepesaete ya jw.org goba mohlomongwe o ka ba bontšha dibidio le dikgatišo tšeo di lego gona ka leleme la gabo bona. Ge re ka diriša dilo tša go swana le tše tšhemong ya gabo rena, re ka thaba go swana le Bakriste ba pele bao ba ilego ba thabišwa ke gore batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe ba be ba makaditšwe ke go kwa ditaba tše dibotse, “yo mongwe le yo mongwe . . . ka leleme la gabo.”

12. (a) Ke bjang moporofeta Joele a ilego a bolela ka tiragalo ya mohlolo yeo e diragetšego ka Pentekoste ya 33 C.E.? (b) Ke ka baka la’ng go be go letetšwe gore go be le phethagalo ya boporofeta bja Joele ya lekgolong la pele la mengwaga?

¹² “Petro a emelela” gomme a bolela le lešaba la ditšhaba tše di fapafapanego. (Dit. 2:14) O ile a hlalosetša ka moka bao ba bego ba theeditše gore bokgoni bja mohlolo bja go bolela ka maleme ao a sa swanego bo be bo etšwa go Modimo e le go phethagala ga boporofeta bjo bo boletšwego ke Joele bjoo bo rego: “Ke tla tšhollela moya wa ka godimo ga motho yo mongwe le yo mongwe.” (Joele 2:28) Pele Jesu a rotogela legodimong, o ile a botša barutiwa ba gagwe gore: “Ke tla kgopela Tate gomme o tla le nea mothuši yo mongwe,” e lego mothuši yo Jesu a mo hlalositšego e le “moya.”—Joh. 14:16, 17.

13, 14. Petro o ile a leka bjang go fihlelela dipelo tša batheetši ba gagwe, le gona re ka ekiša mohlala wa gagwe bjang?

¹³ Mantšu a go phetha ao Petro a a boditšego lešaba leo e be e le a matla, o itše: “Anke ntlo ka moka ya Isiraele e tsebe gore ruri Modimo o mo dirile Morena le Kriste, yena Jesu yo yoo le mo kokotetšego koteng.” (Dit. 2:36) Ke therešo gore bontši bja batheetši ba Petro ba be ba se gona ge Jesu a be a bolawa koteng ya tlhokofatšo. Lega go le bjalo, bjalo ka setšhaba ba be ikarabelela ka tiro yeo. Eupša ela hloko gore Petro o ile a boledišana le Bajudagotee le yena ka tsela ya tlhompho gomme a ba kgoma dipelo. Morero wa Petro  e be e le go dira gore batheetši ba gagwe ba itshole, e sego go ba ahlola. Na lešaba leo le bego le theeditše le ile la kgopišwa ke mantšu a Petro? Le gatee. Go e na le moo, batho ba ile ba “hlabega dipelong.” Ba ile ba botšiša gore: “Re dire’ng?” Tsela ya tlhompho yeo Petro a boletšego le bona ka yona go bonagala e ile ya dira gore a fihlelele dipelo tša ba bantši, moo ba ilego ba tutueletšega go itshola.—Dit. 2:37.

¹⁴ Re ka ekiša tsela ya Petro ya go fihlelela dipelo. Ge re nea batho ba bangwe bohlatse, ga se ra swanela go phošolla pono e nngwe le e nngwe yeo mong wa ntlo a ka e tšweletšago yeo e sa dumelelanego le mangwalo. Go e na le moo, re swanetše go bolela ka dintlha tšeo re dumelelanago ka tšona. Ge e ba re hwetša selo seo re dumelelanago ka sona le motheetši wa rena, ke gona moo re ka kgonago go bea mabaka ka bohlale go tšwa Lentšung la Modimo. Gantši ge ditherešo tša Beibele di bolelwa ka tsela e bjalo e kgahlišago, batho ba dipelo tše di lokilego ba tla thabela molaetša wa rena.

15. (a) Petro o ile a bolela mantšu afe, gomme batho ba ile ba arabela bjang? (b) Ke ka baka la’ng batho ba dikete bao ba kwelego ditaba tše dibotse ka Pentekoste ba ile ba swanelegela go kolobetšwa ka lona letšatši leo?

¹⁵ Letšatšing leo le thabišago la Pentekoste ya 33 C.E., Petro o boditše Bajuda bao ba thabelago le batho bao ba bego ba sokologetše tumelong ya Sejuda gore: “Itsholeng gomme yo mongwe le yo mongwe a kolobetšwe.” (Dit. 2:38) Ka baka leo, batho ba ka bago ba 3 000 ba ile ba kolobetšwa, go bonagala ba kolobeleditšwe matamong ao a lego Jerusalema goba ao a bego a le kgauswi le moo. e Na ye e be e le kgato ya go fo tšewa ka pejana? Na pego ye ke mohlala go barutwana ba Beibele le go bana bao batswadi ba bona e lego Bakriste go kitimela go kolobetšwa pele ga ge ba loketše go dira bjalo? Aowa. Gopola gore Bajuda bao le batho bao ba bego ba sokologetše tumelong ya Sejuda bao ba ilego ba kolobetšwa letšatšing  la Pentekoste ya 33 C.E. e be e le barutwana ba mafolofolo ba Lentšu la Modimo, e bile e be e le karolo ya setšhaba seo se bego se ineetše go Jehofa. Go feta moo, ba be ba šetše ba bontšha phišego ya bona, mabakeng a mangwe ka go sepela maeto a matelele e le gore ba ka ba gona monyanyeng wo wa ngwaga le ngwaga. Ka morago ga go amogela ditherešo tše tša bohlokwa tša mabapi le karolo ya Jesu Kriste go phethagatšeng morero wa Modimo, ba be ba ikemišeditše go tšwela pele ba hlankela Modimo—eupša ga bjale e le balatedi bao ba kolobeditšwego ba Kriste.

16. Bakriste ba lekgolong la pele la mengwaga ba ile ba bontšha moya wa boikgafo bjang?

¹⁶ Jehofa o be a šegofaditše sehlopha seo e le ruri. Pego e re: “Bohle bao ba ilego ba fetoga badumedi ba be ba le gotee tabeng ya go abelana dilo ka moka, gomme ba rekiša maruo a bona le dithoto ba abela bohle ditseno, go ya ka dinyakwa tša motho yo mongwe le yo mongwe.” f (Dit. 2:44, 45) Ruri Bakriste ba therešo ka moka ba nyaka go ekiša moya o bjalo wa go bontšha lerato le boikgafo.

17. Motho o swanetše go gata megato efe gore a swanelegele kolobetšo?

¹⁷ Boineelo bja Bokriste le kolobetšo di akaretša megato e mmalwa ya bohlokwa yeo e theilwego Mangwalong. Motho o swanetše go ba le tsebo ya Lentšu la Modimo. (Joh. 17:3) O swanetše go bontšha tumelo gomme a itshole mekgweng ya gagwe ya nakong e fetilego, a bontšhe go nyama e le ka kgonthe. (Dit. 3:19) Ke moka o swanetše go sokologa goba a retologe gomme a thome go dira mediro e lokilego yeo e dumelelanago le thato ya Modimo. (Baroma 12:2; Baef. 4:23, 24) Megato ye e latelwa ke gore a ineele go Modimo ka thapelo ke moka a kolobetšwe.—Mat. 16:24; 1 Pet. 3:21.

18. Ke tokelo efe yeo barutiwa bao ba kolobeditšwego ba Kriste ba nago le yona?

¹⁸ Na o morutiwa wa Jesu Kriste yo a ineetšego le go kolobetšwa? Ge e ba go le bjalo, thabela tokelo yeo o e neilwego. Go etša barutiwa ba lekgolong la pele la mengwaga bao ba ilego ba tšhollelwa moya o mokgethwa, le wena o ka dirišwa ka tsela e matla go nea bohlatse bjo bo tletšego le go dira thato ya Jehofa!