Melao ya Modimo e theilwe melaong ya gagwe ya motheo. Melao ye ya Motheo ke ditherešo tše bohlokwa tšeo re di hwetšago ka Beibeleng. Melao ye e re thuša go bona kamoo Jehofa a naganago ka gona le kamoo a ikwago ka gona ka dilo tše itšego. Le gona e re thuša gore re dire diphetho tše dibotse bophelong le go dira dilo tše di lokilego. Go oketša moo, e re thuša kudu maemong ao go ona go se nago melao ya Modimo yeo e re botšago seo re swanetšego go se dira.

▸ Kgaolo 1, serapa 8

Go kwa Jehofa go bolela go dira dilo tšeo a re laelago tšona. Jehofa o nyaka gore re mo kwe ka gobane re mo rata. (1 Johane 5:3) Ge e ba re rata Modimo e bile re mmota, re tla latela melao ya gagwe maphelong a rena. Re tla mo kwa gaešita le ge go le thata. Re swanetše go kwa Jehofa ka gobane o re ruta kamoo re ka phelago bophelo bjo bo thabišago gona bjale. Le gona o re tshepiša gore re tlo thabela ditšhegofatšo tše dintši nakong e tlago.​—Jesaya 48:17.

▸ Kgaolo 1, serapa 10

Jehofa o neile motho yo mongwe le yo mongwe tokologo ya go ikgethela goba bokgoni bja go dira diphetho. Ga se a re bopa bjalo ka diroboto. (Doiteronomio 30:19; Joshua 24:15) Re ka diriša tokologo yeo a re neilego yona gore re dire diphetho tše dibotse. Eupša ge re sa hlokomele, re ka dira diphetho tšeo e sego tše bohlale. Go ba le tokologo ya go ikgethela, go bolela gore re swanetše go ikgethela ge e ba re nyaka go botegela Jehofa le go mmontšha gore re tloga re mo rata goba go se bjalo.

▸ Kgaolo 1, serapa 12

Jehofa o re neile melao goba tlhahlo yeo e re thušago go bona kamoo re swanetšego go itshwara ka gona. Beibele e re thuša go bona gore melao  yeo ke efe le gore e ka re thuša bjang go phela ka tsela yeo e thabišago Jehofa le yeo e holago rena. (Diema 6:16-19; 1 Bakorinthe 6:9-11) Melao yeo e re thuša go tseba dilo tšeo Jehofa a di lebelelago di lokile le tšeo a di lebelelago e le tše mpe. Le gona e re thuša go bona kamoo re ka ratago batho ba bangwe, kamoo re ka dirago diphetho tše dibotse le kamoo re ka swarago batho ba bangwe ka botho. Gaešita le ge batho ba fetelela ka go hloka boitshwaro, melao ya Jehofa ga e fetoge. (Doiteronomio 32:4-6; Maleaki 3:6) Go phela ka melao ya Jehofa go re šireletša mathateng.

▸ Kgaolo 1, serapa 17

Letswalo la rena ke maikwelo a ka gare a go re thuša go tseba se se nepagetšego le se se fošagetšego. Jehofa o neile motho yo mongwe le yo mongwe letswalo. (Baroma 2:14, 15) E le gore matswalo a rena a šome gabotse, re swanetše go a tlwaetša ka go phela ka melao ya Jehofa ya boitshwaro. Ke moka a tla re thuša go dira diphetho tšeo di kgahlišago Modimo. (1 Petro 3:16) Matswalo a rena a ka re lemoša ge re le kgauswi le go dira phetho ya bošilo, goba a re ja ka morago ga gore re dire selo se sebe. Matswalo a rena a ka thoma go se sa šoma gabotse, eupša Jehofa a ka re thuša gore a boele a šome gabotse. Letswalo le lebotse le dira gore re be le khutšo ya monagano e bile le dira gore re itlhomphe.

▸ Kgaolo 2, serapa 3

Go boifa Modimo go bolela gore re a mo rata e bile re mo hlompha kudu moo re sa nyakego go dira selo le ge e le sefe seo se ka mo nyamišago. Go boifa Modimo go re thuša gore re dire dilo tše dibotse gomme re pheme go dira dilo tše mpe. (Psalme 111:10) Go dira gore re theetše ka ditsebe tše pedi dilo ka moka tšeo Jehofa a re botšago tšona. E bile go dira gore re dire dilo ka moka tšeo re mo tshepišitšego tšona ka gobane re mo hlompha kudu. Go boifa Modimo go ama tsela yeo re naganago ka yona, tsela yeo re swarago ba bangwe ka yona le tsela yeo re dirago diphetho tša letšatši le letšatši.

▸ Kgaolo 2, serapa 9

Go itshola go akaretša ge motho a nyamile kudu ka baka la phošo yeo a e dirilego. Batho bao ba ratago Modimo ba nyama kudu ge ba bona gore ba dirile selo seo Modimo a sa se ratego. Ge re ka dira selo seo Modimo a se hloilego, re swanetše go mo kgopela gore a re lebalele motheong wa sehlabelo sa Jesu sa topollo. (Mateo 26:28; 1 Johane 2:1, 2) Ge re itshola go tšwa pelong gomme re tlogela go dira dilo tše mpe, re ka kgodišega gore Jehofa o tla re lebalela. Ga se ra swanela go hlwa re ikwa re le molato ka baka la diphošo tšeo re di dirilego nakong e fetilego. (Psalme 103:10-14; 1 Johane 1:9; 3:19-22) Re swanetše go leka ka thata gore re ithute diphošong tša rena, re tlogele go nagana ka dilo tše di fošagetšego, gomme re phele ka melao ya Jehofa.

▸ Kgaolo 2, serapa 18

Ge motho yo a dirilego sebe se segolo a sa itshole e bile a gana go phela ka melao ya Jehofa, a ka se sa ba setho sa phuthego. O swanetše go kgaolwa. Ge motho a kgaotšwe ga re sa dira dilo le yena le gona re tlogela go mmolediša. (1 Bakorinthe 5:11; 2 Johane 9-11) Taba ya gore motho a kgaolwe ge a sa itshole dibeng tša gagwe, e šireletša leina la Jehofa le phuthego. (1 Bakorinthe 5:6) Le gona go kgaolwa go ka thuša motho yo a dirilego sebe gore a itshole e le gore a boele go Jehofa.​—Luka 15:17.

▸ Kgaolo 3, serapa 19

Jehofa o a re rata e bile o nyaka go re thuša. Ke ka baka leo a re neago tlhahlo, keletšo le tayo a diriša Beibele le bahlanka ba gagwe bao ba mo ratago. Ka ge re belegwe re na le sebe, re tloga re hloka thušo ya Jehofa. (Jeremia 17:9) Ge re theetša ka tlhompho batho bao a ba dirišago gore ba re hlahle, re bontšha gore re a mo hlompha e bile re nyaka go mo kwa.​—Baheberu 13:7.

▸ Kgaolo 4, serapa 2

Ka ge re belegwe re na le sebe, go bonolo gore re nagane ka rena feela e bile re ikgogomoše. Eupša Jehofa o nyaka gore re ikokobetše. Gantši re thoma go ithuta go ikokobetša ge re ipapiša le Jehofa, e bile re lemoga tsela yeo re lego ba banyenyane ka yona go yena. (Jobo 38:1-4) Tsela e nngwe e bohlokwa yeo re ka ikokobetšago ka yona, ke ge re ithuta go nagana kudu ka batho ba bangwe. Le gona re swanetše go nagana ka seo se tlago go hola bona go e na le seo se tlago go hola rena. Gantši boikgogomošo bo dira gore motho a nagane gore o kaone go feta batho ba bangwe. Motho yo a ikokobeditšego o itlhahloba e le ka kgonthe gore a tsebe dilo tšeo a kgonago go di dira le tšeo di mo palelago. Ga a tšhabe go dumela gore o dirile phošo, ga a tšhabe go kgopela tshwarelo, e bile ga a tšhabe go amogela ditšhišinyo le tayo. Motho yo a ikokobeditšego o ithekga ka Jehofa gomme o latela tlhahlo ya gagwe.​—1 Petro 5:5.

▸ Kgaolo 4, serapa 4

Bolaodi ke go ba le tshwanelo ya go nea batho ba bangwe ditaelo le go dira diphetho. Jehofa ke yena a nnoši a nago le matla a magolo a bolaodi legodimong le lefaseng ka ge a bopile dilo ka moka. Ka mehla o diriša matla a gagwe go hola batho ba bangwe. Jehofa o neile batho ba bangwe boikarabelo bja gore ba re hlokomele. Ka mohlala, batswadi, bagolo ka phuthegong le baetapele ba mebušo, ba filwe matla a itšego a bolaodi, ka gona Jehofa o nyaka gore re ba kwe. (Baroma 13:1-5; 1 Timotheo 5:17) Eupša ge melao ya batho e thulana le ya Modimo, re kwa Modimo go e na le batho. (Ditiro 5:29) Ge re ekwa batho bao Jehofa a ba neilego matla a bolaodi, re bontšha gore re hlompha diphetho tša gagwe.

▸ Kgaolo 4, serapa 7

Jehofa o diriša bagolo, e lego bana babo rena bao ba nago le phihlelo gore ba hlokomele phuthego. (Doiteronomio 1:13; Ditiro 20:28) Bagolo ba re thuša gore re dule re na le segwera se sebotse le Jehofa. Le gona ba  re thuša gore re mo hlankele ka thulaganyo. (1 Bakorinthe 14:33, 40) E le gore bagolo ba kgethwe ke moya o mokgethwa, ba swanetše go fihlelela ditshwanelego tše itšego tšeo di hwetšwago ka Beibeleng. (1 Timotheo 3:1-7; Tito 1:5-9; 1 Petro 5:2, 3) Ka ge re bota mokgatlo wa Modimo le go o thekga, re dirišana le bagolo re thabile.—Psalme 138:6; Baheberu 13:17.

▸ Kgaolo 4, serapa 8

Jehofa o neile batswadi boikarabelo bja go hlokomela bana ba bona le malapa a bona. Lega go le bjalo, Beibele e re hlogo ya lapa ke monna. Ge go se na tate ka lapeng, mma eba hlogo ya lapa. Maikarabelo a hlogo ya lapa ke go hlokomela lapa ka dijo, diaparo le lefelo la bodulo. Go bohlokwa kudu gore hlogo ya lapa e thuše lapa go hlankela Jehofa. Ka mohlala, e kgonthišetša gore lapa le ba gona dibokeng ka mehla, le ya tšhemong le go ithuta Beibele. Le gona, hlogo ya lapa e etelela pele go direng diphetho ka lapeng. Ka mehla e leka go ekiša Jesu ka go ba botho le go naganela. E bile ga e be sehlogo goba ya swara lapa la yona makgwakgwa. Se se thuša gore lapa le dule le thabile, le ikwe le šireletšegile e bile le dule le hlankela Jehofa.

▸ Kgaolo 4, serapa 12

Sehlopha se Bušago ke sehlopha sa banna bao ba nago le kholofelo ya go yo phela legodimong, bao Jehofa a ba dirišago go hlahla modiro wa bahlanka ba gagwe. Lekgolong la pele la mengwaga, Jehofa o ile a diriša sehlopha se bušago gore se hlahle Bakriste ge ba mo hlankela gaešita le modirong wa bona wa boboledi. (Ditiro 15:2) Lehono, sehlopha sa bana babo rena seo se hlankelago e le Sehlopha se Bušago se etelela pele go hlahla batho ba Modimo le go ba šireletša. Ge bana babo rena ba ba dira diphetho, ba ithekga ka tlhahlo yeo e lego ka Lentšung la Modimo le ka moya wa gagwe o mokgethwa. Jesu o boletše ka sehlopha se sa banna bao ba tloditšwego gore ke “mohlanka yo a botegago le wa temogo.”​—Mateo 24:45-47.

▸ Kgaolo 4, serapa 15

Go ka ba le dinako tšeo kgaetšedi a ka kgopelwago gore a dire kabelo yeo ka tlwaelo e dirwago ke ngwanabo rena. Ge a phetha kabelo yeo, o swanetše go rwala se sengwe hlogong go bontšha gore o hlompha bolaodi bja Jehofa. Le gona o rwala hlogong ge feela a phetha dikabelo tše itšego. Ka mohlala, ge kgaetšedi a na le monna wa gagwe goba a na le ngwanabo rena yo a kolobeditšwego, o swanetše go rwala se sengwe hlogong ge a badiša morutwana wa gagwe.​—1 Bakorinthe 11:11-15.

▸ Kgaolo 4, serapa 17

Go se tšee lehlakore go bolela go se tsenatsene ditabeng tša dipolotiki. (Johane 17:16) Batho ba Jehofa ba thekga Mmušo wa gagwe. Go swana le Jesu, ga re tšee karolo ditabeng tša dipolotiki.

Jehofa o laela gore ‘re kwe mebušo le balaodi.’ (Tito 3:1, 2; Baroma 13:1-7) Le gona molao wa gagwe o re ga se ra swanela go bolaya. Ka baka leo, letswalo la Mokriste le ka se mo dumelele go ya ntweng. Eupša ge Mokriste a ka newa kgetho ya go dira mešomo ya setšhaba go e na le go ya bošoleng, o swanetše go hlahlwa ke letswalo la gagwe ge e ba le mo dumelela go dira bjalo.

Re hlankela Jehofa a nnoši ka gobane o re bopile. Le ge re hlompha maswao a naga, ga re khunamele folaga goba go opela koša ya setšhaba. (Jesaya 43:11; Daniele 3:1-30; 1 Bakorinthe 10:14) Go oketša moo, batho ba Jehofa ba itirela phetho ya go se boutele mokgatlo le ge e le ofe wa dipolotiki goba motho yo a itšego. Lebaka ke gore re šetše re kgethile Mmušo wa Modimo.​—Mateo 22:21; Johane 15:19; 18:36.

▸ Kgaolo 5, serapa 2

Lefase le dira gore batho ba nagane go swana le Sathane. Go nagana ka tsela yeo go tlwaelegile bathong bao ba sa ratego Modimo le bao ba sa nyakego go phela ka melao ya gagwe. (1 Johane 5:19) Tsela yeo ya go nagana le dilo tšeo di dirago gore motho a feleletše a nagana go swana  le Sathane di hlaloswa e le moya wa lefase. (Baefeso 2:2) Batho ba Jehofa ba kgonthišetša gore ga ba fetelwe ke moya wo wa lefase. (Baefeso 6:10-18) Go e na le moo, ba rata melao ya Jehofa e bile ba šoma ka thata gore ba dule ba phela ka yona.

▸ Kgaolo 5, serapa 7

Bohlanogi ke go se sa dumelelana le ditherešo tša Beibele. Bahlanogi ba kgetha go se sa kwa Jehofa le Jesu, yena Kgoši e kgethilwego ya Mmušo wa Modimo, gomme ba leka go hlohleletša batho ba bangwe gore ba ba latele. (Baroma 1:25) Ba nyaka go dira gore batho bao ba hlankelago Jehofa ba thome go belaela ditherešo tša Beibele. Mehleng ya Bakriste ba lekgolong la pele la mengwaga, go ile gwa ba le batho bao ba ilego ba fetoga bahlanogi. Le lehono batho ba bangwe ba fetogile bahlanogi. (2 Bathesalonika 2:3) Batho bao ba botegelago Jehofa ga ba nyake go kwa selo ka bahlanogi. Ga se ra swanela go dumelela go nyaka go tseba ga rena goba batho ba bangwe ba re dira gore re bale goba re theetše dilo tša bahlanogi. Re nyaka go dula re botegela Jehofa le go hlankela yena a nnoši.

▸ Kgaolo 5, serapa 9

Molaong wa Moshe, setšhaba sa Baisiraele se be se kgopela Jehofa gore a se lebalele dibe. Se be se iša dihlabelo tša poelanyo tša garase, makhura le diphoofolo tempeleng. Go tliša dihlabelo tšeo go be go se gopotša gore Jehofa o ikemišeditše go se lebalela dibe, e le setšhaba gaešita le ge e le motho ka o tee ka o tee. Ka morago ga gore Jesu a re hwele e le gore Jehofa a re lebalele dibe tša rena, dihlabelo tšeo tša poelanyo di be di se sa nyakega. Jesu o ile a neela Jehofa sehlabelo se se phethagetšego “gatee ya ba moka.”​—Baheberu 10:1, 4, 10.

▸ Kgaolo 7, serapa 6

Molaong wa Moshe, Baisiraele ba be ba dumeletšwe go ja diphoofolo. Le gona ba be ba laetšwe gore ba dire dihlabelo ka diphoofolo. (Lefitiko  1:5, 6) Eupša Jehofa o be a sa nyake gore batho ba tlaiše diphoofolo. (Diema 12:10) Ge e le gabotse Molao wa Moshe o be o na le melao yeo e bego e thibela batho go tlaiša diphoofolo. Baisiraele ba be ba laetšwe gore ba hlokomele diphoofolo tša bona gabotse.​—Doiteronomio 22:6, 7.

▸ Kgaolo 7, serapa 6

Dikarolwana tša madi. Madi a na le dikarolo tše nne tše dikgolo, e lego disele tše dikhwibidu, disele tše ditšhweu, di-platelet le plasma. Dikarolo tše tše nne tša motheo tša madi di arolwa ka dikarolo tše dinyenyane, tšeo di bitšwago dikarolwana tša madi. *

Bakriste ba gana go tšhelwa madi goba karolo le ge e le efe ya motheo ya madi go dikarolo tšeo tše nne. Eupša na ba swanetše go amogela dikarolwana tša madi? Beibele ga e arabe dipotšišo tše ka go lebanya. Ka gona Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itirela phetho a hlahlwa ke letswalo la gagwe leo le tlwaeditšwego ka Beibele.

Bakriste ba bangwe ba kgetha go se diriše dikarolwana ka moka tša madi. Ka baka la’ng? Ba ka nea mabaka ka gore Molao woo Modimo a bego a o neile Baisiraele o be o re ge motho a bolaile phoofolo ‘a tšhollele madi a yona fase.’​—Doiteronomio 12:22-24.

Bakriste ba bangwe ba dira phetho e fapanego. Matswalo a bona a ba dumelela gore ba diriše dikarolwana tša madi. Ka baka la’ng? Ba ka nea mabaka ka gore dikarolwana tša madi ga di emele bophelo bja sephedi se itšego seo madi a tšerwego go sona.

Ge o dira phetho ya mabapi le go diriša dikarolwana tša madi, ipotšiše dipotšišo tše di latelago:

• Na ke a tseba gore ge ke gana go tšhelwa dikarolwana ka moka tša madi, seo se bolela gore ke gana dihlare tšeo di ka lwantšhago malwetši goba tšeo di ka dirago gore ke kgaotše go tšwa madi ge e ba ke gobetše?

•   Ke tlo hlalosetša ngaka bjang gore ke ka baka la eng ke gana goba ke dumela go diriša dikarolwana tše itšego tša madi?

Mekgwa ya kalafo. Ka ge re le Bakriste ga re neelane ka madi goba go bea madi a rena dibeke pele re ka dirwa ophareišene. Lega go le bjalo, go na le mekgwa e mengwe ya kalafo yeo go yona go dirišwago madi a molwetši. Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itirela phetho ya gore madi a gagwe a tla dirišwa bjang nakong ya ge a dirwa ophareišene, ge a tšewa madi gore a yo lekolwa, goba ge a alafšwa ka tsela e itšego. Nakong ya ge molwetši a alafša, madi a gagwe a ka ntšhwa go yena ka nakwana e itšego.—Gore o kwe ditaba tše dingwe, bala Morokami wa October 15, 2000, matlakala 30-31.

Ka mohlala, go na le mokgwa o itšego wa kalafo woo o bitšwago hemodilution. Ka Hemodilution, madi a molwetši a ntšhwa mmeleng wa gagwe gateetee pele ga ge a ka dirwa ophareišene gomme a tšeelwa legato ke dilo tšeo di oketšago madi. Ka morago, ge molwetši a dutše a dirwa ophareišene goba gateetee ka morago ga gore a fetše go dirwa ophareišene, madi ao a bušetšwa go yena.

 Mokgwa o mongwe wa kalafo o bitšwa cell salvage. Ka Cell salvage, madi a molwetši ao a a lobilego nakong ya ophareišene a a tšewa gomme a hlatswiwa goba a sefiwa ke moka a bušetšwa molwetšing nakong ya ophareišene goba gateetee ka morago ga yona.

Dingaka di ka diriša mekgwa ye ka ditsela tše di fapanago ganyenyane. Ka gona, pele Mokriste a dumela go dirwa ophareišene, a dirwa diteko tše itšego goba a amogela mokgwa le ge e le ofe wa kalafo, o swanetše go kwešiša gabotse gore madi a gagwe a tla dirišwa bjang.

Ge o dira phetho mabapi le kamoo madi a gago a tlago go dirišwa ka gona, ipotšiše dipotšišo tše:

• Ge e ba a mangwe a madi a ka a tlo arošwa mmeleng wa ka gomme go elela ga ona gwa šitišwa ka nako e itšego, na letswalo la ka le tla ntumelela go lebelela madi ao e sa le karolo ya mmele wa ka, ka go re’alo gwa se nyakege gore a “[tšhollelwe] fase​—Doiteronomio 12:23, 24.

• Na letswalo la ka leo le tlwaeditšwego ka Beibele le tla ntshwenya ge e ba nakong ya kalafo e itšego, madi a ka a ntšhwa, a hlwekišwa gomme ka morago a bušetšwa mmeleng wa ka gape?

• Na ke a kwešiša gore ge ke gana dikalafo ka moka tšeo go tšona go dirišwago madi a ka, seo se bolela gore nka se dumele go dirwa diteko tša madi, hemodialysis goba go dirwa ophareišene go dirišwa motšhene wo o tšeelago pelo legato ka go pompa madi le go thuša molwetši go hema (heart-lung bypass machine)?

 Pele re dira diphetho mabapi le dikarolwana tša madi le mekgwa ya kalafo yeo go yona go dirišwago madi a rena, re swanetše go kgopela Jehofa gore a re nee tlhahlo ke moka re dire nyakišišo. (Jakobo 1:5, 6) Ka morago ga moo, re swanetše go diriša letswalo la rena leo le tlwaeditšwego ka Beibele go itirela phetho. Ga se ra swanela go botšiša batho ba bangwe gore ba be ba tla dira eng ge nkabe ba le boemong bja rena, le gona ga se ra swanela go ba dumelela ba re direla phetho.​—Baroma 14:12; Bagalatia 6:5.

▸ Kgaolo 7, serapa 11

Go hlweka boitshwarong go bolela gore tsela yeo re itshwarago ka yona, le yeo re dirago dilo ka yona di hlwekile pele ga Modimo. Go akaretša dilo tšeo re di naganago, tšeo re di bolelago le tšeo re di dirago. Jehofa o re laela gore re pheme mokgwa le ge e le ofe wa thobalano e gobogilego. (Diema 1:10; 3:1) Re swanetše go latela melao ya Jehofa ya bohlweki le pele ga ge re ka ba boemong bjo bo ka re lekago gore re dire selo se se fošagetšego. Re swanetše go rapela ka mehla gore Jehofa a re thuše go ganetša dikgopolo tše di sa hlwekago. Le gona re swanetše go ikemišetša go gana diteko tša boitshwaro bjo bo sa hlwekago.​—1 Bakorinthe 6:9, 10, 18; Baefeso 5:5.

▸ Kgaolo 8, serapa 11

Boitshwaro bjo bo hlephilego bo akaretša go bolela goba go dira dilo ka tsela yeo e robago melao ya Modimo le go itshwara ka tsela yeo e bontšhago go se lewe ke dihlong. Motho yo a dirago dilo tšeo o bontšha gore ga a hlomphe melao ya Modimo. Ge motho a na le molato wa boitshwaro bjo bo hlephilego, komiti ya boahlodi e swanetše go swaragana le molato woo. Go se hlweke go akaretša mehuta e mentši ya go dira bobe. Go ithekgile ka gore boemo bo mpefetše gakaakang, ditaba tše dingwe tšeo di akaretšago go se hlweke di ka nyaka gore di ahlolwe ke komiti ya boahlodi ya bagolo.​—Bagalatia 5:19-21; Baefeso 4:19; gore o kwe ditaba tše dingwe, bala “Dipotšišo tše Tšwago go Babadi” ka go Morokami wa July 15, 2006.

▸ Kgaolo 9, serapa 7; Kgaolo 12, serapa 10

Jehofa o rerile gore monna le mosadi bao ba nyalanego ba bontšhane lerato ka go ba le thobalano e hlwekilego. Eupša ge motho a tsoša ditho tša pelego (masturbation), goba ge a diriša setho sa gagwe sa pelego gampe e le gore a ikgotsofatše, o ba le thobalano ka tsela yeo e sa hlwekago. Mokgwa wo o ka senya tswalano ya gagwe le Jehofa. O ka baka dikganyogo tše di gobogilego le gona o ka dira gore motho a lebelele thobalano ka tsela e fošagetšego. (Bakolose 3:5) Motho yo a tlwaetšego go tsoša ditho tša pelego gomme a palelwa ke go tlogela, ga se a swanela go fela matla. (Psalme 86:5; 1 Johane 3:20) Ge e ba le wena o na le bothata bjo, rapela Jehofa go tšwa pelong gomme o mo kgopele gore a go thuše. O se ke wa bogela diswantšho tša batho bao ba sa aparago ka gobane di ka go dira gore o nagane ka dilo tšeo di sa hlwekago. Boledišana le yo mongwe wa batswadi ba gago yoo e lego Hlatse ya Jehofa goba o boledišane le mogwera wa gago yo a gotšego moyeng yo a hlomphago melao ya Jehofa. (Diema 1:8, 9; 1 Bathesalonika 5:14; Tito 2:3-5) O ka kgodišega gore Jehofa o bona maiteko ao o a dirago a go dula o hlwekile boitshwarong e bile o a tšeela godimo.​—Psalme 51:17; Jesaya 1:18.

▸ Kgaolo 9, serapa 9

Segadikane ke ge monna a nyetše basadi ba ba fetago o tee. Jehofa o rerile gore lenyalo e be la monna o tee le mosadi o tee. Isiraeleng ya bogologolo, Modimo o ile a dumelela banna gore ba be le basadi ba ba fetago o tee, eupša seo e be e se morero wa gagwe wa go tloga mathomong. Lehono, Jehofa ga a dumelele segadikane. Monna o swanetše go ba le mosadi o tee le mosadi o swanetše go ba le monna o tee.​—Mateo 19:9; 1 Timotheo 3:2.

▸ Kgaolo 10, serapa 12

Morero wa Jehofa ke gore monna le mosadi bao ba nyalanego ba dule mmogo ge feela ba sa phela. (Genesi 2:24; Maleaki 2:15, 16; Mateo 19:3-6; 1 Bakorinthe 7:39) Jehofa o dumelela tlhalo ge feela yo mongwe wa balekane a bile le thobalano le motho yo mongwe. Boemong bjo bjalo, Jehofa o nea molekane yo a se nago molato tshwanelo ya go kgetha ge e ba a nyaka go hlala molekane wa gagwe goba go se bjalo.​—Mateo 19:9.

 Ka dinako tše dingwe, Bakriste ba bangwe ba ile ba phetha ka go arogana le molekane wa bona le ge molekane yoo a se a ba le thobalano le motho yo mongwe. (1 Bakorinthe 7:11) Mokriste a ka kgetha go arogana le molekane wa gagwe ge a le maemong a a latelago:

• Go se nyake go hlokomela lapa: Boemong bjo, monna o gana go hlokomela lapa ka dilo tšeo le di hlokago go fihla bokgoleng bja gore lapa le se be le tšhelete goba dijo.​—1 Timotheo 5:8.

• Go tlaiša molekane o šoro: Go tlaišwa go fihla bokgoleng bja gore molekane yo mongwe o thoma go tšhoga gore a ka tla a bolawa.​—Bagalatia 5:19-21.

• Ge molekane a dira gore tswalano ya molekane wa gagwe le Jehofa e be kotsing: Monna goba mosadi o dira gore molekane wa gagwe a palelwe ke go hlankela Jehofa.​—Ditiro 5:29.

▸ Kgaolo 11, serapa 19

Ka moka ga rena re nyaka go retwa le go kgothatšwa. (Diema 12:25; 16:24) Re ka matlafatšana le go kgothatšana ka mantšu a lerato le a botho. Mantšu a bjalo a ka thuša bana babo rena le dikgaetšedi go kgotlelela mathata le go dula ba hlankela Jehofa. (Diema 12:18; Bafilipi 2:1-4) Ge motho yo mongwe a nyamile, re swanetše go mo theetša ka tlhompho gomme re leke go kwešiša tsela yeo a ikwago ka yona. Ge re dira bjalo re tla kgona go tseba seo re swanetšego go se bolela goba go se dira e le gore re mo thuše. (Jakobo 1:19) Ikemišetše go tseba bana beno le dikgaetšedi gabotse e le gore o kgone go kwešiša seo ba se hlokago. Ge o dira bjalo, o tla ba thuša gore ba hlankele Jehofa, yena Mothopo wa khomotšo le kgothatšo, yoo a tlago go ba lapološa e le ka kgonthe.​—2 Bakorinthe 1:3, 4; 1 Bathesalonika 5:11.

▸ Kgaolo 12, serapa 16

Beibele ga e re beele melao ya gore re swanetše go sepetša bjang menyanya ya manyalo. Dilo tšeo batho ba di tlwaetšego le dilo tšeo molao o di nyakago di fapane go ya ka mafelo. (Genesi 24:67; Mateo 1:24; 25:10; Luka 14:8) Selo se bohlokwa monyanyeng wa lenyalo ke keno yeo  monna le mosadi bao ba nyalanago ba e dirago pele ga Jehofa. Gantši batho bao ba nyalanago ba kgetha go dira dikeno tša lenyalo ba na le ditho tša lapa le bagwera ba bona. E bile ba ka kgetha gore mogolo yo a itšego a ba nee polelo ya lenyalo yeo e theilwego Beibeleng. Monna le mosadi bao ba nyalanago ke bona ba tlago go itirela phetho ya ge e ba ba nyaka go dira monyanya ka morago ga go nyalana ka molao. Ka gona ge e ba ba kgetha go dira monyanya, ba tla itirela phetho ya gore monyanya woo e ba o mo kaakang. (Luka 14:28; Johane 2:1-11) Go sa šetšwe gore banyalani bao ba dirile phetho efe mabapi le monyanya wa lenyalo la bona, ba swanetše go netefatša gore monyanya woo o dira gore Jehofa a retwe. (Genesi 2:18-24; Mateo 19:5, 6) Melao ya motheo ya Beibele e ka ba thuša go dira diphetho tše dibotse. (1 Johane 2:16, 17) Ge e ba banyalani ba kgetha gore monyanyeng wa bona go be le bjala, ba swanetše go kgonthišetša gore dilo di sepela gabotse. (Diema 20:1; Baefeso 5:18) Ge e ba ba kgetha go ba le mmino goba boithabišo bjo bo itšego, ba swanetše go kgonthišetša gore dilo tšeo ka moka di tla dira gore Jehofa a retwe. Bakriste bao ba nyalanago ba swanetše go nagana ka go ba le tswalano e botse le Jehofa gotee le go ba le lenyalo leo le thabilego go e na le go no nagana ka letšatši la lenyalo feela.​—Diema 18:22; gore o hwetše ditšhišinyo tše dingwe, bala Morokami wa October 15, 2006, matlakala 18-31.

▸ Kgaolo 13, serapa 18

Re nyaka go dira diphetho tše dibotse tšeo di theilwego melaong ya motheo ya Beibele. Ka mohlala, monna goba mosadi yo e sego Hlatse ya Jehofa a ka kgopela molekane wa gagwe yo e lego Hlatse ya Jehofa gore ba etele meloko ya gabo yeo e sego Dihlatse tša Jehofa ka letšatši la maikhutšo (holiday). Ge e ba o ka ba boemong bjo, o swanetše go dira’ng? Ge e ba letswalo la gago le go dumelela gore o ye, o ka hlalosetša molekane wa gago gore ge e ba ba leloko ba ka dira dilo tšeo di thulanago le melao ya Beibele, gona wena o ka se tšee karolo go tšona. Le gona o swanetše go ipotšiša ge e ba go ya moo go ka se kgopiše Bakriste gotee le wena.—1 Bakorinthe 8:9; 10:23, 24.

Goba a re re mohiri wa gago o nyaka go go nea bonus sehleng se itšego sa maikhutšo. Na o swanetše go gana bonus yeo? Ga go hlokagale gore  o e gane. Go kgetha ga gago go amogela bonus yeo goba go se e amogele, go ithekgile ka gore mohiri wa gago o go nea bonus yeo ka mabaka afe. Na o go nea bonus yeo e le karolo ya go keteka maikhutšo ao? Goba na o no ba a leboga mošomo wa gago o mobotse? Ge o ka naganišiša pele ka dipotšišo tše le tše dingwe, o tlo kgona go dira phetho ya gore o amogela bonus goba ga o e amogele.

Boemong bjo bongwe, motho yo mongwe a ka go nea mpho sehleng ya maikhutšo gomme a re: “Ke a tseba gore ga o keteke letšatši le la maikhutšo, eupša ke nyaka go go fa mpho ye.” Mohlomongwe motho yo o no ba a go bontšha botho. Eupša o swanetše go ipotšiša gore: ‘Na o nyaka go nteka tumelo? Goba na o nyaka gore le nna ke keteke letšatši la maikhutšo?’ Ka morago ga gore o naganišiše ka dipotšišo tše, o tla itirela phetho ya ge e ba o tla amogela mpho yeo goba go se e amogele. Go diphetho ka moka tšeo re di dirago, re nyaka go šala re na le letswalo le lebotse le go dula re botegela Jehofa.​—Ditiro 23:1.

▸ Kgaolo 13, serapa 22

Gantši ge diphapano di lokišwa ka pela le ka khutšo, ga di fetoge bothata bjo bogolo. (Mateo 5:23-26) Bakriste ka moka ba swanetše go dira gore leina la Jehofa le retwe le gore ka phuthegong go be le botee. Dilo tše ka moka di swanetše go tla pele maphelong a bona.​—Johane 13:34, 35; 1 Bakorinthe 13:4, 5.

Ge e ba Bakriste ba ka fapana ka taba yeo e amago kgwebo, ba swanetše go leka go e lokiša ntle le go išana kgorong ya tsheko. Go 1 Bakorinthe 6:1-8, Paulo o thuša Bakristegotee le yena mabapi le kamoo ba swanetšego go swarana ka gona ditabeng tša molao. Go iša ngwanabo rena goba kgaetšedi kgorong ya tsheko go ka senya leina la Jehofa le la phuthego. Go Mateo 18:15-17, go na le megato e meraro yeo Bakriste ba swanetšego go e latela ge ba rarolla melato e megolo ya go swana le go thomeletšwa goba go radiiwa. Wa pele, ba swanetše go thoma pele ka go rarolla bothata e le ba babedi. Wa bobedi, ge e ba bothata bo sa rarollege, ba ka kgopela setho se tee goba tše pedi tša phuthego tšeo di gotšego moyeng gore di ba thuše. Wa boraro, ge e ba go hlokagala, ba ka tsebiša sehlopha sa bagolo ka bothata bjoo. Ge bothata bo ka fihla  boemong bja gore bagolo ba thuše, bagolo ba tla diriša melao ya motheo ya Beibele gore ba thuše batho bao gore ba rarolle bothata ka khutšo. Ge e ba go na le batho ba bangwe bao ba akaretšwago molatong woo eupša ba sa nyake go latela melao ya Beibele, go ka nyakega gore komiti ya boahlodi ya bagolo e ahlole bothata bjoo.

Go na le maemo ao go ona go ka nyakegago gore go gatwe megato ya semolao. Ka mohlala, e ka ba ditabeng tša tlhalo, ge motho a nyaka tshwanelo ya go dula le ngwana, a nyaka tšhelete ya go hlokomelwa ke molekane ka morago ga tlhalo, a nyaka tšhelete ya inšorense, a palelwa ke go lefa dikoloto (bankruptcy), goba a nyaka go dira keno ya gore ke mang a swanetšego go hwetša bohwa (will). Ge e ba Mokriste a diriša ditsela tšeo tša semolao e le gore a lokiše mathata ka khutšo, o tla be a sa tshele keletšo yeo Paulo a e neilego.

Ge Mokriste a ka bega maphodiseng molato o mogolo wa go swana le go katwa, go tlaišwa ga bana, go bethwa, go utswetšwa goba polao, gona o tla be a sa tshele keletšo yeo ya Paulo.

▸ Kgaolo 14, serapa 14

Go tloga mathomong kua serapeng sa Edene, Sathane o be a dutše a leka go fora batho. (Genesi 3:1-6; Kutollo 12:9) Sathane o a tseba gore ge a ka foufatša menagano ya rena, re ka feleletša re dira dilo tše mpe. (2 Bakorinthe 4:4; Jakobo 1:14, 15) O diriša dipolotiki, bodumedi, kgwebo, boithabišo, thuto le dilo tše dingwe tše dintši go dira batho gore ba nagane go swana le yena le gore ba bone eka go dira dilo tše mpe ga go na bothata.​—Johane 14:30; 1 Johane 5:19.

Sathane o a tseba gore o šaletšwe ke nako e nyenyane kudu gore a fore batho. Ka gona, o dira sohle seo a ka se kgonago go timetša batho ba bantši, kudukudu bao ba hlankelago Jehofa. (Kutollo 12:12) Ge e ba re sa hlokomele, Sathane a ka senya menagano ya rena ganyenyane-ganyenyane. (1 Bakorinthe 10:12) Ka mohlala, Jehofa ga a nyake gore banyalani ba hlalane. (Mateo 19:5, 6, 9) Eupša batho ba bantši lehono ga ba bone dikeno tša lenyalo di le bohlokwa moo e lego gore ba ka hlalana ka nako le ge e le efe. Dimubi tše dintši le mananeo a thelebišene di dira gore go hlalana go bonagale e se taba e kgolo. Eupša rena re swanetše go kgonthišetša gore ga re lebelele lenyalo go swana le batho ba  lefase le.

Tsela e nngwe yeo Sathane a lekago go re fora ka yona ke ka go re dira gore re nagane gore re ka phela ntle le Modimo le batho ba bangwe. (2 Timotheo 3:4) Ge e ba re sa hlokomele, re ka feleletša re sa hlomphe batho bao Jehofa a ba kgethilego gore ba re etelele pele. Ka mohlala, ngwanabo rena a ka thoma go gana tlhahlo ya bagolo ba phuthego. (Baheberu 12:5) Goba kgaetšedi a ka thoma go belaela thulaganyo ya Jehofa ya bohlogo ka lapeng.​—1 Bakorinthe 11:3.

Re swanetše go dira sohle seo re ka se kgonago gore re se dumelele Diabolo a re senya menagano. Go e na le moo, re nyaka go ekiša tsela ya Jehofa ya go nagana gomme re bee “menagano ya [rena] dilong tša legodimong.”​—Bakolose 3:2; 2 Bakorinthe 2:11.

▸ Kgaolo 16, serapa 9

Ka moka ga rena re nyaka go phela gabotse mmeleng, le gona ge re babja re nyaka kalafo e kaone. (Jesaya 38:21; Mareka 5:25, 26; Luka 10:34) Mehleng ye, dingaka le batho ba bangwe ba alafa batho ka ditsela tše dintši. Eupša rena re swanetše go latela melao ya motheo ya Beibele ge re kgetha mohuta wa kalafo woo re tlago go o amogela. Re swanetše go dula re gopola gore Mmušo wa Modimo ke wona feela woo o tlago go fediša malwetši. Ga se ra swanela go tshwenyega ka go phela gabotse mmeleng go fihla bokgoleng bja gore re hlokomologe go hlankela Jehofa.—Jesaya 33:24; 1 Timotheo 4:16.

Re swanetše go ba šedi gore re se diriše mohuta le ge e le ofe wa kalafo woo o bonagalago o na le botemona. (Doiteronomio 18:10-12; Jesaya 1:13) Ka gona, pele re ka amogela mohuta o itšego wa kalafo goba sehlare se itšego, re swanetše go tseba ditaba ka botlalo gore kalafo yeo goba sehlare seo se tšwa kae, le gore ga se na botemona. (Diema 14:15) Ga se ra swanela go lebala gore Sathane o nyaka go re goketša gore re dirišane le botemona. Le gona, ge e ba re belaela gore mohuta o itšego wa kalafo o na le botemona, re swanetše go o phema.​—1 Petro 5:8.

▸ Kgaolo 16, serapa 18