1, 2. Ke ka baka la’ng re swanetše go ba šedi ge re kgetha boithabišo?

NAGANA o le kgauswi le go ja seenywa gomme wa lemoga gore karolo e nngwe ya sona e bodile. O tla dira’ng? Na o tla no tšwela pele ka go se ja? Goba na o tla se lahla? Goba na o tla sega karolo e bodilego wa e lahla gomme wa ja karolo e sa bolago?

² Ka tsela e itšego, boithabišo bo swana le seenywa seo. Karolo e nngwe ya boithabišo e gabotse, mola karolo e kgolo ya bjona e bodile ka gobane e gobogile, e na  le bošoro goba botemona. Na ge o kgetha boithabišo o ipotša gore: “Ke kgetho ya ka. Ka gona ke tla kgetha boithabišo bjo nna ke bo ratago”? Goba na o re: “Boithabišo ka moka ga se bja loka”? Goba na o kgetha boithabišo ka šedi, wa phema bja go se loke gomme wa thabela bjo bo lokilego?

3. Ke’ng seo re swanetše go ipotšiša sona ge re kgetha boithabišo?

³ Ka moka ga rena re nyaka go fela re itapološa le go ithabiša, ka gona go nyakega gore re kgethe boitapološo le boithabišo gabotse. Ka gona re swanetše go ipotšiša gore boithabišo bjoo re bo kgethago bo ama bjang tsela yeo re hlankelago Jehofa.

4. Ke molao ofe wa motheo wa Beibele wo o ka re thušago ge re kgetha boithabišo?

⁴ Ge re ineela go Jehofa, re mo tshepiša gore re tlo diriša maphelo a rena go mo hlankela. (Bala Mmoledi 5:4.) Re tshepiša gore re tlo ‘dira dilo tšohle gore re tagafatše Modimo.’ (1 Bakorinthe 10:31) Ga re bontšhe gore re ineetše go Modimo feela ge re le dibokeng goba re le tšhemong, eupša le ge re ikhuditše goba re ithabiša.

5. Re swanetše go hlankela Jehofa bjang?

⁵ Dilo tšeo re di dirago bophelong di kgoma borapedi bja rena. Paulo o hlalositše se ge a be a re: “Le neele mebele ya lena e le sehlabelo se se phelago, se sekgethwa, se se amogelegago go Modimo.” (Baroma 12:1) Jesu o itše: “O rate Jehofa Modimo wa gago ka pelo ya gago ka moka, ka moya wa gago ka moka, ka monagano wa gago ka moka le ka matla a gago ka moka.” (Mareka 12:30) Ka mehla re nyaka go fa Jehofa se sekaonekaone.  Isiraeleng ya bogologolo, ge batho ba be ba direla Jehofa sehlabelo ka phoofolo, go be go letetšwe gore ba dire bjalo ka phoofolo e phetšego gabotse. Ge Moisiraele a be a ka direla Jehofa sehlabelo ka phoofolo e sa phelago gabotse, Jehofa o be a ka se se amogele. (Lefitiko 22:18-20) Ka tsela e swanago, go ka direga gore Jehofa a se amogele borapedi bja rena. A ka dira seo bjang?

6, 7. Boithabišo bo ka kgoma bjang borapedi bja rena go Jehofa?

⁶ Ka Beibeleng Jehofa o re botša gore: “Ebang ba bakgethwa, ka gobane nna ke yo mokgethwa.” (1 Petro 1:14-16; 2 Petro 3:11) Jehofa o tla amogela borapedi bja rena ge feela e le bjo bokgethwa goba bo hlwekile. (Doiteronomio 15:21) Borapedi bja rena e ka se be bjo bo hlwekilego ge e ba re dira dilo tšeo Jehofa a di hloilego, tše bjalo ka boitshwaro bjo bo sa hlwekago, bošoro goba dilo tše di sepedišanago le botemona. (Baroma 6:12-14; 8:13) Re ka se kgahle Jehofa ge e ba re thabišwa ke dilo tša go swana le tšeo. Se se ka dira gore Jehofa a se amogele borapedi bja rena, gomme seo sa senya segwera sa rena le yena.

⁷ Re ka kgetha bjang boithabišo ka bohlale? Ke melao efe ya motheo yeo e ka re thušago go tseba boithabišo bjo Modimo a bo amogelago le bjo a sa bo amogelego?

8, 9. Re swanetše go phema boithabišo bja mohuta mang? Gona ka baka la’ng?

⁸ Lehono go na le mehuta e fapafapanego ya boithabišo. E mengwe Jehofa o a e amogela gomme e mengwe ga a e amogele. Sa pele, a re bolele ka mohuta wa boithabišo bjo re swanetšego go bo phema.

 ⁹ Difilimi tše dintši, diwepesaete, mananeo a thelebišene, dipapadi tša dibidio le dikoša ga se tša hlweka, di na le bošoro le botemona. Batho ba dira gore dilo tše mpe di bonagale di se na bothata e bile di kgahliša. Eupša Bakriste ba swanetše go phema boithabišo bjo Jehofa a bo hloilego. (Ditiro 15:28, 29; 1 Bakorinthe 6:9, 10) Ge re gana boithabišo bjo bjalo, re bontšha Jehofa gore re hloile se sebe.—Psalme 34:14; Baroma 12:9.

10. Go kgetha boithabišo bjo bo sa lokago go ka ba le ditlamorago dife?

¹⁰ Lega go le bjalo, batho ba bangwe ba nagana gore boithabišo bja bošoro, bjo bo gobogilego goba bjo bo nago le botemona ga bo na bothata. Ba ipotša gore: ‘Nna ga ke bone bothata! Le gona nka se tsoge ke dirile dilo tše.’ Re a iphora ge e ba re nagana ka tsela yeo. Beibele e re: “Pelo e boradia kudu go feta selo le ge e le sefe e bile ke e kgopo.” (Jeremia 17:9) Re ka se bolele gore re hloile dilo tše mpe mola re ithabiša ka dilo tšeo Jehofa a di hloilego. Ge e ba re ithabiša ka dilo tše mpe, re tlo feleletša re bona di se na bothata. Ge nako e dutše e eya, letswalo la rena le ka fokola gomme la se sa re lemoša ge re le kgauswi le go dira phetho e fošagetšego.—Psalme 119:70; 1 Timotheo 4:1, 2.

11. Bagalatia 6:7 e ka re thuša bjang ge re kgetha boithabišo?

¹¹ Lentšu la Modimo le re: “Se sengwe le se sengwe seo motho a se bjalago, ke sona seo a tlago go se buna.” (Bagalatia 6:7) Ga go pelaelo gore ge re ithabiša ka dilo tše mpe, re tlo feleletša re di dira. Ka mohlala, ba bangwe ba ile ba wela boitshwarong bjo bo sa hlwekago ka ge ba ile ba kgetha boithabišo bjo bo nago le dilo tše di  sa hlwekago. Eupša Jehofa o re nea thušo yeo re e hlokago gore re kgone go kgetha boithabišo ka bohlale.

12. Ke eng seo se tla re thušago go dira diphetho tše dibotse ge re kgetha boithabišo?

¹² Go molaleng gore boithabišo bjo bongwe Jehofa ga a bo amogele, gomme re a tseba gore re swanetše go bo phema. Eupša go thwe’ng ka bjoo re sa tsebego ge e ba Jehofa a bo amogela goba a sa bo amogele? Jehofa ga a re fe melao ya dilo tšeo re swanetšego go di bogela, go di theetša goba go di bala. Go e na le moo, o nyaka gore re diriše matswalo a rena ao a tlwaeditšwego ka Beibele. (Bala Bagalatia 6:5.) Jehofa o re nea melao ya motheo, e lego ditherešo tša bohlokwa tšeo di re rutago kamoo a lebelelago dilo ka gona. Melao ye ya motheo e re thuša go tlwaetša matswalo a rena. E re thuša go tseba “seo thato ya Jehofa e lego sona” e le gore re kgone go dira diphetho tšeo di mo kgahlago.—Baefeso 5:17.

13. Ke ka baka la’ng Bakriste ba dira diphetho tše di sa swanego ge ba kgetha boithabišo? Gona ba ka thušwa ke’ng gore ba dire diphetho tše dibotse?

¹³ Gantši, Bakriste ga ba rate boithabišo bja go swana. Ka baka la’ng? Ka gobane ka moka ga rena re rata dilo tšeo di sa swanego. Le gona seo motho yo mongwe a bonago se amogelega, yo mongwe a ka no bona se sa amogelege. Lega go le bjalo, Bakriste ba swanetše go hlahlwa ke melao ya motheo ya Beibele gore ba dire diphetho tše dibotse. (Bafilipi 1:9) Se se tla re thuša go kgetha boithabišo bjo Modimo a bo amogelago.—Psalme 119:11, 129; 1 Petro 2:16.

14. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go nagana pele ka nako yeo re e fetšago ge re kgetha boithabišo? (b) Ke keletšo efe yeo Paulo a ilego a e nea Bakriste?

 ¹⁴ Nako yeo re e fetšago re ithabiša e bontšha gore boithabišo ke bjo bohlokwa gakaakang go rena. Ka ge re le Bakriste, tirelo ya rena go Jehofa e tla pele maphelong a rena. (Bala Mateo 6:33.) Re ka fetša nako ya rena e ntši ka boithabišo re sa lemoge. Paulo o eleditše Bakriste ka gore: “Dulang le phakgametše gore kamoo le sepelago ka gona ga se bjalo ka batho ba ba sa hlalefago eupša ke bjalo ka ba bohlale, le diriše nako ya lena ka bohlale.” (Baefeso 5:15, 16) Ga se ra swanela go fetša nako e ntši re ithabiša, le gona ka mehla re swanetše go netefatša gore  re dula re etišitše pele tirelo ya rena go Modimo.—Bafilipi 1:10.

15. Re ka phema bjang boithabišo bjo bo ka senyago segwera sa rena le Jehofa?

¹⁵ Go molaleng gore re swanetše go phema boithabišo bjo Jehofa a bo hloilego. Eupša go thwe’ng ka boithabišo bjo bo bonagalago bo belaetša? Na le gona moo re swanetše go ba šedi? Nagana ka se: A re re o sepela tsejaneng yeo e lego thabeng, na o ka sepelela kgauswi kudu le mafelelong a yona? Aowa. Ge e ba o sa nyaka go phela, o tlo sepelela mo go bolokegilego. Go bjalo le tabeng ya ge re kgetha boithabišo. Lentšu la Modimo le re botša gore: “Efoša lenao la gago bobeng.” (Diema 4:25-27) Ga re pheme feela boithabišo bjo re tsebago gore ga se bja loka, eupša re phema boithabišo le ge e le bofe bjoo re belaelago gore ga se bja re lokela e bile e le bjo bo ka senyago segwera sa rena le Jehofa.

16. (a) Ke dilo dife tše dingwe tšeo Jehofa a di hloilego? (b) Re bontšha bjang gore re hloile seo Jehofa a se hloilego?

¹⁶ Mopsalme o ngwadile gore: “Lena bao ba ratago Jehofa, hloyang se sebe.” (Psalme 97:10) Beibele e re botša kamoo Jehofa a lebelelago boithabišo le kamoo a ikwago ka bjona. Ipotšiše gore seo o ithutago sona se ka go thuša bjang go lebelela dilo ka tsela yeo Jehofa a di lebelelago ka yona. Ka mohlala, re ithuta gore Jehofa o hloile “leleme la maaka le diatla tšeo di tšhollago madi a se nago molato, pelo e logago maanomabe [le] maoto ao a akgofelago go kitimela bobeng.” (Diema 6:16-19) Gape re ithuta gore re swanetše go phema “bootswa . . . borapedi bja medimo ya diswantšho, go dirišana le meoya e  mebe . . . lehufa, go tlalelana ka bogale . . . mona, botagwa, menyanya ya mašata le dilo tša go swana le tše.” (Bagalatia 5:19-21) Na o bona kamoo melao ye ya motheo ya Beibele e ka go thušago ka gona ge o kgetha boithabišo? Re nyaka go kwa melao ya Jehofa ka mehla maphelong a rena, ge re le noši le ge re na le batho ba bangwe. (2 Bakorinthe 3:18) Ge e le gabotse, dilo tšeo re di dirago ge re le noši gantši di bontšha gore re batho ba mohuta mang.—Psalme 11:4; 16:8.

17. Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona pele re kgetha boithabišo?

¹⁷ Ge o kgetha boithabišo, ipotšiše gore: ‘Na boithabišo bjo ke bo kgethago bo tla kgoma bjang segwera sa ka le Jehofa? Bo tla kgoma bjang letswalo la ka?’ A re ithuteng ka e mengwe ya melao ya motheo yeo e ka re thušago ge re kgetha boithabišo.

18, 19. (a) Ke keletšo efe yeo Paulo a e neilego Bakriste? (b) Ke melao efe ya motheo yeo e ka re thušago ge re kgetha boithabišo?

¹⁸ Ge re kgetha boithabišo, re kgetha seo re tlatšago menagano ya rena ka sona. Paulo o ngwadile gore: “Dilo le ge e le dife tša therešo, dilo le ge e le dife tše di naganišišwago ka šedi, dilo le ge e le dife tše di lokilego, dilo le ge e le dife tše di sekilego, dilo le ge e le dife tše di rategago, dilo le ge e le dife tšeo go bolelwago gabotse ka tšona, dilo le ge e le dife tša bokwala le dilo le ge e le dife tše di tumišegago, tšwelang pele le naganišiša ka dilo tše.” (Bafilipi 4:8) Ge e ba re tlatša menagano ya rena ka dilo tšeo tše dibotse, re ka kgona bolela gore: “Anke dipolelo tša molomo wa ka le tšeo pelo ya ka e di naganišišago e be tše di kgahlišago pele ga gago, wena Jehofa.”—Psalme 19:14.

¹⁹ Ipotšiše gore: ‘Na ke dula ke nagana ka’ng? Ka  morago ga go bogela papadi goba mubi o itšego, na ke šala ke nagana ka dilo tše di thabišago le tše di lapološago? Na ke ikwa ke na le khutšo gomme letswalo la ka le sa dutše le hlwekile? (Baefeso 5:5; 1 Timotheo 1:5, 19) Na ke ikwa ke lokologile gore nka rapela Jehofa? Goba na ke ikwa ke na le letswalo le molato? Na boithabišo bjo bo dirile gore ke nagane ka bošoro goba ka dilo tše di sa hlwekago? (Mateo 12:33; Mareka 7:20-23) Na boithabišo bjo ke bo kgethago, bo bontšha gore ke “bopega ka sebopego sa tshepedišo ye ya dilo”?’ (Baroma 12:2) Dikarabo tša rena tše di tšwago pelong di ka re thuša go tseba seo re swanetšego go se dira e le gore segwera sa rena le Jehofa se dule se tiile. Re nyaka go rapela go swana le mopsalme yo a itšego: “Tlogediša mahlo a ka go bona se se hlokago mohola.” *—Psalme 119:37.

20, 21. Ke ka baka la’ng re swanetše go naganela maikwelo a batho ba bangwe ge re kgetha boithabišo?

²⁰ Molao o mongwe wa motheo o bohlokwa wo re swanetšego go dula re o gopola ke o rego: “Dilo ka moka di dumeletšwe ke molao; eupša ga se dilo ka moka tšeo di agago. Anke yo mongwe le yo mongwe a tšwele pele a tsoma seo se holago motho yo mongwe, e sego seo se holago yena a nnoši.” (1 Bakorinthe 10:23, 24) Ga se ra swanela go dira selo feela ka gobane re na le tokologo ya go se dira. Re swanetše go nagana kudu mabapi le kamoo diphetho tšeo re di dirago di kgomago bana babo rena le dikgaetšedi ka gona.

 ²¹ Matswalo a rena ga a swane. Ka mohlala, letswalo la gago le ka go dumelela go bogela lenaneo le itšego la thelebišene. Eupša ge o lemoga gore lenaneo leo le tshwenya letswalo la ngwaneno goba la kgaetšedi, o tla dira’ng? Le ge o na le tokologo ya go le bogela, o ka no kgetha go se le bogele. Ka baka la’ng? Ka gobane ga o nyake go ‘šitela ngwaneno’ goba gaešita le go “dira sebe go Kriste.” (1 Bakorinthe 8:12) Ga re nyake go dira selo le ge e le sefe seo se ka kgopišago Mokristegotee le rena.—Baroma 14:1; 15:1; 1 Bakorinthe 10:32.

22. Re ka bontšha bjang gore ga re inaganele re nnoši ge go tliwa diphethong tšeo di dirwago ke Bakriste ba bangwe?

²² Ka lehlakoreng le lengwe, go thwe’ng ge e ba letswalo la gago le sa go dumelele gore o bogele, o bale goba o dire selo se sengwe seo motho yo mongwe a bonago se amogelega? Ka baka la ge o rata ngwaneno e bile o mo hlompha, o ka se mo gapeletše gore a kgethe dilo tše wena o di kgethago. Motho yo a otlelago koloi o a tseba gore batho ba bangwe ba kgona go otlela go sa šetšwe lebelo leo ba otlelago ka lona. Ka tsela e swanago, wena le ngwaneno le ka ba le latela melao ya motheo ya Beibele eupša le na le pono e fapanego ganyenyane mabapi le boithabišo bjo bo amogelegago.—Mmoledi 7:16; Bafilipi 4:5.

23. Ke’ng seo se ka re thušago go kgetha boithabišo gabotse?

²³ Ke’ng seo se ka re thušago go kgetha boithabišo gabotse? Ge e ba re diriša matswalo a rena ao a tlwaeditšwego ka melao ya motheo ya Beibele e bile re tloga re tshwenyega ka bana babo rena le dikgaetšedi, gona re tlo kgona go kgetha boithabišo gabotse. Le gona re tlo thaba ka gobane re tla be re dira “dilo tšohle gore [re] tagafatše Modimo.”