1. Re swanetše go dira’ng ge e ba re nyaka go hlankela Jehofa ka tsela yeo e mo kgahlago, gona ka baka la’ng?

JESU o itše: ‘Barapedi ba kgonthe ba tla rapela Tate ka moya le ka therešo, gobane ruri Tate o nyaka ba bjalo gore ba mo rapele.’ (Johane 4:23; 6:44) Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go ‘tšwela pele a kgonthišetša se se amogelegago go Morena.’ (Baefeso 5:10) Ga se ka mehla go lego bonolo go dira seo. Sathane o leka go re timetša e le gore re dire dilo tšeo di sa kgahlego Jehofa.—Kutollo 12:9.

2. Hlalosa seo se diregilego kgauswi le Thaba ya Sinai.

² Sathane o leka bjang go re timetša? Tsela e nngwe ke ka go dira gore re gakanege tabeng ya go kgetha seo se nepagetšego le seo se fošagetšego. Ela hloko seo se ilego sa diragalela setšhaba sa Isiraele ge se be se hlomile ditente kgauswi le Thaba ya Sinai. Moshe o be a ile godimo ga thaba gomme batho ba be ba mo letile gore a boe. Mafelelong ba ile ba lapa go leta gomme ba kgopela Arone gore a ba direle modingwana. O ile a ba direla modingwana wa gauta wa seswantšho sa namane. Ke moka batho ba dira monyanya. Ba ile ba bina go dikologa namane yeo le go e khunamela. Ba be ba nagana gore ge ba khunamela namane yeo, ba be ba rapela Jehofa. Eupša taba ya gore ba ile ba tšea tiragalo yeo e le “monyanya wa Jehofa,” e be e sa re gore monyanya  woo o lokile. Jehofa o ile a tšea seo e le go rapela medimo ya diswantšho, e bile ba bantši ba bona ba ile ba hwa. (Ekisodo 32:1-6, 10, 28) Re ithuta’ng go se? Re ithuta gore ga se ra swanela go dumelela batho ba bangwe ba re fora. Ka gona, “[o] se kgwathe selo sa go se hlweke” gomme o dumelele Jehofa a go rute gore o tsebe phapano magareng ga seo se nepagetšego le seo se fošagetšego.—Jesaya 52:11; Hesekiele 44:23; Bagalatia 5:9.

3, 4. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re hlahlobe gore menyanya e mentši yeo e tlwaelegilego e thomile kae?

³ Ge Jesu a be le mo lefaseng, o ile a tlwaetša baapostola ba gagwe gore ba bee mohlala go hlankeleng Modimo ka tsela e hlwekilego. Ka morago ga lehu la Jesu, baapostola ba ile ba tšwela pele ba ruta barutiwa ba bafsa melao ya motheo ya Jehofa. Eupša ka morago ga gore baapostola ba hwe, barutiši ba maaka ba ile ba thoma go tliša dikgopolo tše di fošagetšego ka phuthegong gotee le meetlo le menyanya yeo e thomilego dithutong tša maaka. Le gona ba ile ba thea e mengwe ya menyanya yeo maina a mafsa e le ge ba nyaka gore e bonagale eka ke ya Bokriste. (2 Bathesalonika 2:7, 10; 2 Johane 6, 7) E mentši ya menyanya ye e sa tlwaelegile le lehono, e bile e sa kgothaletša dithuto tša maaka gaešita le botemona. *—Kutollo 18:2-4, 23.

⁴ Lehono batho lefaseng ka moka ba lebelela menyanya le matšatši a maikhutšo e le dilo tša bohlokwa maphelong a bona. Lega go le bjalo, ge o dutše o ithuta kamoo Jehofa a ikwago ka gona ka dilo tše dingwe o ka bona go swanetše gore o fetoše tsela yeo o bego o nagana ka yona ka menyanya e itšego. Seo se ka no se be bonolo, eupša o ka kgodišega gore Jehofa o tla go thuša. Anke re hlahlobeng gore e  mengwe ya menyanya yeo e tlwaelegilego e thomile kae e le gore re kgone go kwešiša gore Jehofa o ikwa bjang ka yona.

5. Ke bohlatse bofe bjo bo bontšhago gore Jesu ga se a belegwa ka di-25 tša December?

⁵ Dikarolong tše dintši tša lefase, batho ba bantši ba keteka Keresemose ka di-25 tša December, e lego letšatši leo ba naganago gore Jesu o belegwe ka lona. Beibele ga e re botše gore Jesu o belegwe ka letšatši lefe goba kgwedi efe, eupša e re botša se sengwe ka sehla seo a belegwego ka sona. Luka o ngwadile gore ge Jesu a be a belegwa kua Betlelehema, “badiši [ba be] ba dula merakeng” ba dišitše mehlape ya bona. (Luka 2:8-11) Kgweding ya December, kua Betlelehema go a tonya, go na dipula e bile go fela go ewa lehlwa, ka gona badiši ba be ba ka se dule ka ntle ba na le mehlape ya bona bošego sehleng seo. Re ithuta’ng go se? Jesu ga se a belegwa ka December, eupša o belegwe nakong ya ge maemo a leratadima a be a le gabotse. Dipego tša Beibele le bohlatse bja histori di bontšha gore o belegwe mo e ka bago dikgweding tšeo ga bjale re di tsebago e le September le October.

6, 7. (a) Dilo tše dintši tšeo batho ba tlwaetšego go di dira ka Keresemose di thomile kae? (b) Lebaka la rena le legolo la go fana dimpho e swanetše go ba lefe?

⁶ Keresemose e thomile kae? E thomile menyanyeng yeo e theilwego dithutong tša maaka e bjalo ka monyanya wa Baroma wa Saturnalia, e lego monyanya woo o bego o direlwa Saturn, e lego modingwana wa temo. The Encyclopedia Americana e re: “Saturnalia yeo e bego e ketekwa magareng ga kgwedi ya December e ile ya dira gore batho ba thome go ba le metlwae e mentši ya go lakaletšana mahlatse ka Keresemose. Ka mohlala, Keresemose e feleleditše ka go ba  monyanya o tletšego ka dilwanalwana, go fana dimpho le go tšhungwa ga dikerese.” Le gona, letšatši la matswalo la modimo wa letšatši wa Peresia e lego Mithra le lona le be le ketekwa ka di-25 tša December.

⁷ Lega go le bjalo, lehono batho ba bantši bao ba ketekago Keresemose ga ba nagane gore e thomile dithutong tša maaka. Ba fo tšea Keresemose e le nako ya go ba le lapa, go thabela dijo tše bose le go fana dimpho. Ke therešo gore re rata malapa a gabo rena le bagwera ba rena e bile Jehofa o nyaka gore bahlanka ba gagwe ba fane dilo. Lengwalo la  2 Bakorinthe 9:7 le re: “Modimo o rata monei yo a neago ka go hlalala.” Jehofa ga a nyake gore re fe ba bangwe dimpho ka matšatši ao a kgethegilego feela. Batho bao ba rapelago Jehofa ba thabela go fana dimpho le go ba le bagwera gotee le ba lapa ka nako le ge e le efe mo ngwageng e bile ga ba letele go hwetša selo ka morago ga moo. Ba fa ba bangwe dilo ka gobane ba ba rata.—Luka 14:12-14.

8. Na balepi ba dinaledi ba ile ba fa Jesu dimpho ge a be a sa tšwa go belegwa? Hlalosa.

⁸ Batho ba bantši ba re banna ba bararo ba bohlale ba ile ba tlišetša lesea leo le bego le sa tšwa go belegwa, e lego Jesu, dimpho setaleng. Ba diriša seo go thekga taba ya go fana dimpho ka Keresemose. Ke nnete gore sehlopha sa banna se ile sa etela Jesu gomme sa mo fa dimpho. Mehleng ya ge Beibele e be e sa ngwalwa, go be go tlwaelegile go tlišetša motho wa bohlokwa dimpho. (1 Dikgoši 10:1, 2, 10, 13) Eupša na o be o tseba gore Beibele e re banna ba e be e le balepi ba dinaledi, batho bao ba bego ba diriša maleatlana e bile ba sa rapele Jehofa? Le gona, ga se ba ka ba ya setaleng ge Jesu a be a sa tšwa go belegwa, eupša ba ile ba mo etela ka morago ge e be e le “lesea [goba ngwana yo monyenyane]” leo le dulago ka ntlong.—Mateo 2:1, 2, 11.

9. Ke matšatši afe a matswalo ao a ilego a ketekwa ao go bolelwago ka ona ka Beibeleng?

⁹ Letšatši leo ngwana a belegwago ka lona le thabiša kudu. (Psalme 127:3) Eupša seo ga se re gore re swanetše go keteka matšatši a matswalo. Nagana ka se: Ka Beibeleng go bolelwa ka matšatši a mabedi feela a matswalo ao a ilego a ketekwa. Le lengwe e be e le la Farao wa Egipita gomme le lengwe e le la Kgoši Heroda Antipase. (Bala Genesi 40:20-22; Mareka 6:21-29.) Dikgoši tše ka bobedi di be di sa hlankele  Jehofa. Ge e le gabotse, ge re bala ka Beibeleng ga go na moo re kwago gore morapedi wa Jehofa o kile a keteka letšatši la matswalo.

10. Bakriste ba lekgolong la pele la mengwaga ba be ba lebelela bjang go keteka matšatši a matswalo?

¹⁰ The World Book Encyclopedia e re Bakriste ba lekgolong la pele la mengwaga “ba be ba tšea go keteka letšatši la matswalo e le moetlo wo o theilwego dithutong tša maaka.” Meetlo e bjalo e be e etšwa ditumelong tša maaka. Ka mohlala, Bagerika ba bogologolo ba be ba dumela gore motho yo mongwe le yo mongwe o be a šireletšwa ke modingwana wa moya woo o bego o le gona ge a belegwa. Le gona, ba be ba nagana gore modingwana woo o be o belegwa ka letšatši le tee le motho yoo. Go tlaleletša ditumelong tšeo di theilwego dithutong tša maaka, matšatši a matswalo a sepedišana le go bolela e sa le pele ka ditiragalo tše itšego go dirišwa thuto ya dinaledi le tsela yeo di bego di eme ka yona nakong ya ge motho a be a belegwa.

11. Jehofa o lebelela bjang taba ya go nea?

¹¹ Batho ba bantši ba lebelela matšatši a bona a matswalo a le bohlokwa kudu moo e lego gore ba nagana gore ka letšatši leo ba swanetše go bontšhwa lerato le go tšewa ba le bohlokwa. Eupša re ka bontšha gore re rata ba malapa a rena le bagwera nakong le ge e le efe mo ngwageng go e na le go dira seo letšatšing le itšego. Jehofa o nyaka gore re be le botho le moya wa go nea ka dinako tšohle. (Bala Ditiro 20:35.) Letšatši le lengwe le le lengwe re leboga mpho ya bohlokwa ya bophelo yeo Modimo a re filego yona, e sego feela ka matšatši a rena a matswalo.—Psalme 8:3, 4; 36:9.

12. Ke ka baka la’ng letšatši leo re hwago ka lona le phala letšatši leo re belegwago ka lona?

¹² Mmoledi 7:1 e re: “Leina le lebotse le phala makhura a bohlokwa, le letšatši la go hwa ga motho le phala letšatši la go belegwa ga gagwe.” Ke ka baka la’ng letšatši leo re  hwago ka lona le phala letšatši leo re belegwago ka lona? Ka gobane ge re belegwa ga go na seo re šetšego re se dirile maphelong a rena, e ka ba e le se sebotse goba se sebe. Eupša ge re hlankela Jehofa e bile re direla ba bangwe dilo tše dibotse, re itirela botumo goba “leina le lebotse” gomme Jehofa o tla re gopola le ge re ka hwa. (Jobo 14:14, 15) Barapedi ba Jehofa ga ba keteke matšatši a bona a matswalo goba letšatši la Jesu la matswalo. Ge e le gabotse ke tiragalo  e tee feela yeo Jesu a laetšego gore re e gopole, e lego Segopotšo sa lehu la gagwe.—Luka 22:17-20; Baheberu 1:3, 4.

13, 14. Go keteka monyanya wa Easter go sepedišana le eng?

¹³ Batho ba bantši ba dumela gore ge ba keteka monyanya wa Easter, ba keteka tsogo ya Jesu. Eupša ge e le gabotse, go keteka monyanya wa Easter, go sepedišana le Eostre, e lego Anglo-Saxon, modingwana wa boheitene wa mahube le seruthwane. The Dictionary of Mythology e hlalosa gore modingwana wo e be e le modimogadi wa pelego. Meetlo e mengwe ya Easter e sepedišana le modimogadi wa pelego. Ka mohlala, Encyclopædia Britannica e re mae “a be a swantšhwa le bophelo bjo bofsa le tsogo.” Le gona, ke kgale mebutla e dirišetšwa go swantšhetša pelego borapeding bjo bo theilwego dithutong tša maaka. Go molaleng gore monyanya wa Easter ga o sepedišane le tsogo ya Jesu.

¹⁴ Na Jehofa o a kgahlega ge a bona batho ba kopanya meetlo ya bodumedi bja maaka le tsogo ya Morwa wa gagwe? Aowa. (2 Bakorinthe 6:17, 18) Ge e le gabotse, Jehofa ga se a ka a re laela gore re keteke tsogo ya Jesu.

15. Go keteka Ngwaga o Mofsa goba go kgaola ngwaga go thomile kae?

¹⁵ Naga e nngwe le e nngwe e na le mokgwa wa yona wa go keteka Ngwaga o Mofsa. Eupša mafelong a mantši, batho ba tlwaetše go dira meletlo e megolo ka di-31 tša December. Le gona gantši meletlong e bjalo batho ba itshwara ka tsela e gobogilego, e bile ba nwa kudu. Go oketša moo, go keteka ngwaga o mofsa goba go kgaola ngwaga go  thomilwe ke batho bao ba sa hlankelego Jehofa. The World Book Encyclopedia e re: Baroma ba be ba keteka letšatši le go gopola Janus, e lego modingwana wa dikgoro, wa mejako le wa go thoma dilo tše difsa. Kgwedi ya January e reeletšwe ka Janus, yoo a bego a na le difahlego tše pedi, se sengwe se lebeletše pele se sengwe se lebeletše morago.”

16, 17. Re swanetše go nagana ka’ng ge re rulaganya lenyalo?

¹⁶ Lenyalo ke tiragalo e thabišago. Manyalo a ketekwa ka ditsela tša go fapana lefaseng ka moka. Gantši batho ga ba nagane ka taba ya gore meetlo ya go keteka manyalo e thomile kae, ka gona, ba ka no se tsebe gore meetlo e mengwe e thomile dithutong tša maaka. Eupša monna le mosadi ba Bakriste bao ba rulaganyago lenyalo ba tla kgonthišetša gore le tlo kgahla Jehofa. Ge e ba ba ka ithuta gore meetlo yeo e dirwago manyalong e thomile kae, ba tla kgona go dira diphetho tše dibotse.—Mareka 10:6-9.

¹⁷ Go dumelwa gore meetlo e mengwe yeo e dirwago manyalong e tlišetša batho bao ba sa tšwago go nyalana ‘mahlatse.’ (Jesaya 65:11) Ka mohlala, mafelong a mangwe batho ba tšhela monyadi le monyadiwa ka raese goba selo sa go swana le yona. Ba dumela gore go dira bjalo go tla dira gore banyalani bao ba be le bana, ba thabe le go phela nako e telele e bile ba se tlo hlagelwa ke dilo tše mpe. Eupša Bakriste ba ba šedi e le gore ba pheme meetlo le ge e le efe yeo e sepedišanago le bodumedi bja maaka.—Bala 2 Bakorinthe 6:14-18.

18. Ke melao efe e mengwe ya motheo ya Beibele yeo e šomago tabeng ya manyalo?

¹⁸ Monna le mosadi ba Bakriste ba nyaka gore lenyalo la bona e be tiragalo e thabišago le e hlomphegago le gore batho ka moka bao ba tlilego lenyalong ba thabe. Ge bao ba laleditšwego  lenyalong la Bokriste ba newa sebaka sa go bolela, ba ka se bolele ka tsela e sego botho, yeo e tsošago dikganyogo tša thobalano goba yeo e sa hlomphego monyadi le monyadiwa goba batho ba bangwe. (Diema 26:18, 19; Luka 6:31; 10:27) Lenyalo la Bokriste ga le be la “pontšho ya bomponeng ya dilo tša motho tša boiphedišo.” (1 Johane 2:16) Ge o rulaganya lenyalo, kgonthišetša gore e tla ba leo o thabelago go le bogela le ka morago.—Bala Tlhaloso 28.

19, 20. Moetlo wa go lakaletša mahlatse ka go emišetša digalase godimo o thomile kae?

¹⁹ Mokgwa o mongwe wo o tlwaetšwego go dirwa manyalong le dipokanong tše dingwe tša segwera ke wa go emišetša digalase godimo (toasting). Nakong yeo, motho yo a bolelago o lakaletša ba bangwe dilo tše dibotse mola ba bangwe ba emišetša digalase tša bona godimo. Bakriste ba swanetše go lebelela bjang moetlo wa go lakaletša ba bangwe mahlatse ka go emišetša digalase godimo?

²⁰ International Handbook on Alcohol and Culture e re go ka direga gore moetlo wa go lakaletša ba bangwe mahlatse ka go emišetša digalase godimo, o tšwa moetlong wa bogologolo wo o theilwego dithutong tša maaka “moo seno se sekgethwa se bego se tšhollelwa medimo.” Se se be se dirwa “nakong ya ge go lakaletšwa dilo tše dibotse, moo thapelo e bego e akaretšwa ka mantšu a makopana ao a rego ‘bophelo bjo bo telele’ goba ‘o be le bophelo bjo bobotse.’” Mehleng ya bogologolo, batho ba be ba emišetša dikomiki tša bona godimo e le go kgopela tšhegofatšo medimong ya bona. Eupša yeo ga se tsela ye Jehofa a fago ditšhegofatšo ka yona.—Johane 14:6; 16:23.

21. Ke menyanya ya mohuta mang yeo Bakriste ba swanetšego go e phema?

²¹ Pele o eya monyanyeng o itšego, ipotšiše gore na monyanya woo o kgothaletša mokgwa wa mohuta mang. Ka mohlala, menyanya e mengwe e akaretša go bina ka tsela yeo e tsošago kganyogo ya thobalano, go nwa kudu le go itshwara gampe. Menyanya e bjalo e ka ba ya kgothaletša mekgwa ya go ratana ga banna le banna (di-gay) le go ratana ga basadi le basadi (di-lesbian) goba ya kgothaletša go kgetholla batho ba ditšhaba tše dingwe. Ge e ba re eba gona menyanyeng e bjalo, na ruri re bontšha gore re hloile seo Jehofa a se hloilego?—Psalme 1:1, 2; 97:10; 119:37.

22. Ke eng seo se ka thušago Mokriste go dira phetho ya ge e ba a tla ya monyanyeng o itšego goba a ka se ye?

²² Bakriste ba swanetše go ba šedi kudu gore ba se ke ba keteka menyanya le ge e le efe yeo e sa hlomphego Modimo. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Go sa šetšwe gore le a ja, le a nwa goba le dira selo le ge e le sefe se sengwe, dirang dilo tšohle gore le tagafatše Modimo.” (1 Bakorinthe 10:31; bala Tlhaloso 29.) Ke nnete gore ga se menyanya ka moka yeo e sepedišanago le go itshwara gampe, bodumedi bja maaka goba go kgetholla batho ba ditšhaba tše dingwe. Ge e ba monyanya o itšego o sa thulane le melao ya motheo ya Beibele, motho o swanetše go itirela phetho ya ge e ba a tla ya go wona goba a ka se ye. Le gona, re swanetše go ipotšiša gore diphetho tša rena di tla kgoma ba bangwe bjang.

23, 24. Re ka hlalosetša bjang ba lapa bao e sego Dihlatse tša Jehofa ka phetho ya rena ya go se sa keteka menyanya e itšego?

²³ O ka ba o šetše o tlogetše go ya menyanyeng yeo e sa  hlomphego Jehofa. Eupša ba bangwe ba lapa bao e seo Dihlatse tša Jehofa ba ka nagana gore ga o sa ba rata goba ga o sa nyaka go ba le bona. Ba ka ba ba ipotša gore matšatši a maikhutšo ke ona feela ao lapa le bago gotee. Ka gona, ke’ng seo o ka se dirago? Go na le ditsela tše dintši tšeo o ka ba bontšhago gore o a ba rata le gore o ba tšea ba le bohlokwa. (Diema 11:25; Mmoledi 3:12, 13) O ka ba laletša gore ba tle ba ithabiše le wena dinakong tše dingwe.

²⁴ Ge e ba ba leloko ba nyaka go tseba lebaka leo ka lona o se sa ketekago matšatši a itšego a maikhutšo, o ka nyaka tsebišo ka dikgatišong tša rena le go jw.org/nso gore o ba hlalosetše mabaka. O se ke wa dira gore ba nagane gore o leka go ba gapeletša gore ba dumelelane le wena goba ba nagane go swana le wena. Thuša ba lapa gore ba bone gore go na le mabaka a mantši ao a dirilego gore o dire phetho yeo. Dula o theošitše maswafo, le gona “anke mantšu a [gago] ka mehla e be a kgahlišago, a nokilwego ka letswai.”—Bakolose 4:6.

25, 26. Batswadi ba ka thuša bjang bana ba bona go rata melao ya Jehofa?

²⁵ Go bohlokwa gore ka moka ga rena re kwešiše gabotse mabaka ao a dirago gore re se ye menyanyeng e itšego. (Baheberu 5:14) Maikemišetšo a rena ke go kgahla Jehofa. Ge e ba re le batswadi, re swanetše go ipha nako ya go thuša bana ba rena go kwešiša melao ya motheo ya Beibele le go e rata. Ge Jehofa e eba wa kgonthe go bona, ka mo go swanago le bona ba tla nyaka go mo kgahliša.—Jesaya 48:17, 18; 1 Petro 3:15.

²⁶ Jehofa o thabela go bona re dira sohle seo re ka se kgonago gore re mo rapele ka tsela e hlwekilego le ka go botega. (Johane 4:23) Eupša batho ba bantši ba nagana gore ga go kgonege gore motho a botege lefaseng le la go se botege. Na seo ke therešo? A re boleleng ka taba ye kgaolong e latelago.