Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 9

“Tšhabang Bootswa!”

“Tšhabang Bootswa!”

“Ka gona bolayang mekgwa ya lefase yeo e lego dithong tša mebele ya lena, e lego bootswa, go se hlweke, kganyogo e fošagetšego ya go robala ga monna le mosadi, kganyogo e gobatšago le megabaru, e lego borapedi bja medimo ya diswantšho.”—BAKOLOSE 3:5.

1, 2. Bileama o ile a leka bjang go goketša batho ba Jehofa?

GE MOTHO a rea dihlapi o ya lefelong leo a tsebago gore o tla kgona go hwetša dihlapi tšeo a di nyakago. O kgetha selo seo a ka di goketšago ka sona gomme a se fošetša ka meetseng gore a di tanye. Ka go se fele pelo, o leta go fihla hlapi e loma selo seo sa go e goketša. Ge hlapi yeo e se lomile, o e goga ka molaba wa gagwe ke moka a e swara.

2 Ka mo go swanago, batho le bona ba ka tanywa. Ka mohlala, ge Baisiraele ba be ba hlomile mešaša Molaleng wa Moaba, ba be ba le kgauswi le go fihla Nageng ya Kholofetšo. Kgoši ya Moaba e ile ya tshepiša Bileama gore ge a ka rogaka Baisiraele e tla mo nea tšhelete e ntši. Mafelelong, Bileama o ile a hwetša tsela ya go dira gore Baisiraele ba ipee maemong a gore Jehofa a se sa ba amogela. Ka bohlale o ile a nyaka selo seo a ka ba goketšago ka sona. O ile a roma basadi ba Bamoaba gore ba ye mešašeng ya Baisiraele gore ba goketše banna ba moo.—Numeri 22:1-7; 31:15, 16; Kutollo 2:14.

3. Leano la Bileama le ile la šoma bjang go Baisiraele?

3 Na leano la Bileama le ile la šoma? Ee. Banna ba bantši ba Baisiraele ba ile ba dira “bootswa le barwedi ba Moaba.” Le gona ba ile ba thoma go rapela medimo ya maaka, go akaretša le modimo yo a šišimišago wa tša thobalano e lego Baali wa Peoro. Ka baka leo, Baisiraele ba 24 000 ba ile ba hwela mollwaneng wa Naga ya Kholofetšo.—Numeri 25:1-9.

4. Ke ka baka la’ng Baisiraele ba bantši ba ile ba dira bootswa?

4 Ke ka baka la’ng Baisiraele ba bantši ba ile ba tanywa ke molaba wa Bileama? Ba be ba no nyaka go ikgotsofatša, gomme ba lebetše dilo ka moka tšeo Jehofa a ba diretšego tšona. Baisiraele ba be ba na le mabaka a mantši a gore ba botegele Modimo ka gobane o be a ba lokolotše bokgobeng Egipita, a ba fepa ge ba be ba le lešokeng, e bile a dira gore ba fihle mollwaneng wa Naga ya Kholofetšo ba šireletšegile. (Baheberu 3:12) Lega go le bjalo, ba ile ba arošwa ke bootswa. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Le gona re se ke ra otswa, go etša ge ba bangwe ba bona ba otswitše gomme ba feleletša ka go hwa.”—1 Bakorinthe 10:8.

5, 6. Re ithuta’ng go seo se ilego sa diragalela Baisiraele kua Molaleng wa Moaba?

5 Go no swana le Baisiraele bao ba bego ba le kgauswi le go tsena Nageng ya Kholofetšo, le rena re kgauswi kudu le go tsena lefaseng le lefsa. (1 Bakorinthe 10:11) Lehono batho ba gafišwa ke thobalano go feta Bamoaba. Mokgwa wo o ka ama batho ba Jehofa gabonolo. Ge e le gabotse, selo seo Diabolo a se šomišago kudu go tanya batho ke bootswa.—Numeri 25:6, 14; 2 Bakorinthe 2:11; Juda 4.

6 Ipotšiše gore: ‘Na ke kgetha go ipshina ka nakwana, goba na ke kgetha go tlo thabela bophelo ka mo go sa felego lefaseng le lefsa?’ Na ga o bone o tla holega ge o dira sohle seo o ka se kgonago go kwa taelo ya Jehofa yeo e rego: “Tšhabang bootswa”?—1 Bakorinthe 6:18.

BOOTSWA KE ENG?

7, 8. Bootswa ke’ng, gona ke ka baka la’ng bo le kotsi?

7 Lehono batho ba bantši ga ba na taba le tsela yeo ba itshwarago ka yona e bile ga ba hlomphe melao ya Modimo ya mabapi le thobalano. Ka Beibeleng, bootswa bo hlaloswa e le thobalano magareng ga batho bao ba sego ba nyalana semolao. Gape bo hlaloswa e le thobalano magareng ga monna le monna goba mosadi le mosadi le magareng ga batho le diphoofolo. Bootswa e ka ba go ba le thobalano le motho yo o sego wa nyalana le yena, go tsenya setho sa bonna ka morago, go hupa goba go phopholana ditho tša botona le botshadi go akaretša le matswele. Ke nnete gore taba ye ga go bonolo gore re bolele ka yona, eupša re swanetše go e kwešiša gabotse e le gore re pheme dilo tšeo Modimo a di hloilego.—Bala Tlhaloso 23.

8 Beibele e hlalosa ka mo go kwagalago gore ge e ba motho a tšwela pele a dira bootswa, a ka ntšhwa ka phuthegong. (1 Bakorinthe 6:9; Kutollo 22:15) Go oketša moo, motho yo a dirago bootswa ga a itlhomphe e bile batho ba bangwe ba ka se mo tshepe. Bootswa bo feleletša ka mathata. Gantši motho a ka ima a se a ikemišetša, a senyagalelwa ke lenyalo, a fetelwa ke malwetši goba a hwa. (Bala Bagalatia 6:7, 8.) Ge e ba motho a ka ipha nako ya go nagana ka ditlamorago tša bootswa, a ka se nyake le go bo dira. Eupša gantši ge motho a tšea mogato wa pele wa go dira bootswa, o no ba a nyaka go ikgotsofatša. Mogato woo wa pele gantši o akaretša go bogela diswantšho tša batho bao ba sa aparago.

MOGATO WA PELE KE GO BOGELA DISWANTŠHO TŠA BATHO BAO BA SA APARAGO

9. Ke ka baka la’ng go bogela diswantšho tša batho bao ba sa aparago go le kotsi?

9 Diswantšho tša batho bao ba sa aparago di diretšwe gore batho ba kganyoge go ba le thobalano. Matšatši a diswantšho tša batho bao ba sa aparago di hwetšagala gohle, e ka ba ka dimakasineng, ka dipukung, dibidiong tša mmino, dimubing, mananeong a thelebišene gaešita le Inthaneteng. Batho ba bantši ba bona eka diswantšho tša batho bao ba sa aparago ga di kotsi, eupša di kotsi kudu. Di ka dira gore motho a rate thobalano ka mo go feteletšego le gore a be le dikganyogo tše di šišimišago. Ge motho a tlwaela go bogela diswantšho tša batho bao ba sa aparago, di ka dira gore a feleletše a tlwaela go tsoša ditho tša pelego (masturbation), tša baka mathata lenyalong, gaešita le tlhalo.—Baroma 1:24-27; Baefeso 4:19; bala Tlhaloso 24.

Go nyakega gore re itlhokomele ge re diriša Inthanete.

10. Molao wa motheo wo o lego go Jakobo 1:14, 15 o ka re thuša bjang gore re se ke ra dira bootswa?

10 Go bohlokwa gore re kwešiše kamoo bootswa bo ka re lahletšago ka gona. Ekwa temošo ye e lego go Jakobo 1:14, 15 yeo e rego: “Yo mongwe le yo mongwe o lekwa ka go gogwa le go goketšwa ke kganyogo ya gagwe. Ke moka kganyogo ge e gotše e tswala sebe; sebe sona ge se dirilwe se tšweletša lehu.” Ka gona ge e ba o thoma go nagana dilo tšeo di gobogilego, tloša mogopolo woo kapelapela! Ge ka phošo o ka bona diswantšho tša batho bao ba sa aparago, lebelela thoko! Tima khomphutha goba o fetoše lenaneo leo o le lebeletšego. O se ke wa dumelela dikganyogo tše di fošagetšego di go laola. Ge o ka se di laole, di ka tla tša go fenya.—Bala Mateo 5:29, 30.

11. Re ka dira’ng gore Jehofa a re thuše ge re tlelwa ke dikgopolo tše di sa hlwekago?

11 Jehofa o re tseba gakaone go feta kamoo re itsebago ka gona. E bile o tseba le gore re belegwe le sebe. Eupša o a tseba gore re ka kgona go lwantšhana le dikganyogo tše di fošagetšego. Jehofa o re: “Ka gona bolayang mekgwa ya lefase yeo e lego dithong tša mebele ya lena, e lego bootswa, go se hlweke, kganyogo e fošagetšego ya go robala ga monna le mosadi, kganyogo e gobatšago le megabaru, e lego borapedi bja medimo ya diswantšho.” (Bakolose 3:5) Gaešita le ge go se bonolo go tlogela mekgwa yeo, Jehofa ga a re felele pelo e bile o tla re thuša. (Psalme 68:19) Ngwanabo rena yo mongwe wa mofsa o be a tlwaetše go bogela diswantšho tša batho bao ba sa aparago le go tsoša setho sa gagwe sa bonna. Bagwera ba gagwe ba sekolong ba be ba nagana gore dilo tšeo ke karolo ya go gola, eupša o itše: “Seo se ile sa gobatša letswalo la ka le go ntira gore ke phele ka tsela e sa kgahlišego Jehofa.” O ile a lemoga gore o swanetše go laola dikganyogo tša gagwe gomme ka thušo ya Jehofa a kgona go tlogela mekgwa yeo e sa lokago. Ge o tlelwa ke dikgopolo tšeo di tšwelego tseleng, kgopela Jehofa gore a go nee “matla a fetago a tlwaelegilego” gore o dule o nagana ka dilo tšeo di hlwekilego.—2 Bakorinthe 4:7; 1 Bakorinthe 9:27.

12. Ke ka baka la’ng re swanetše go ‘šireletša dipelo tša rena’?

12 Solomone o ngwadile gore: “Go feta tšohle tšeo di swanetšego go šireletšwa, šireletša pelo ya gago ka gobane methopo ya bophelo e tšwa go yona.” (Diema 4:23) Lentšu “pelo” le šupa go motho yo re lego yena ka gare, e lego motho yoo a bonwago ke Jehofa. Dilo tšeo re di bogelago di ka re ama ka tsela e makatšago. Jobo yo a bego a botega o itše: “Ke dirile kgwerano le mahlo a ka. Bjale nka šetša kgarebe bjang?” (Jobo 31:1) Go swana le Jobo, re swanetše go kgetha dilo tšeo re di bogelago le tšeo re di naganago. Le gona re ka ekiša mopsalme yoo a ilego a rapela ka gore: “Tlogediša mahlo a ka go bona se se hlokago mohola.”—Psalme 119:37.

DINA GA SE A KA A DIRA KGETHO E BOHLALE

13. Dina o ile a kgetha bagwera ba mohuta mang?

13 Bagwera ba rena ba ka re thuša gore re dire dilo tše dibotse goba tše mpe. Ge e ba o kgetha bagwera bao ba phelago ka melao ya Modimo, ba ka go thuša gore le wena o phele ka yona. (Diema 13:20; bala 1 Bakorinthe 15:33.) Seo se ilego sa diragalela Dina se re bontšha kamoo go kgetha bagwera go lego bohlokwa ka gona. Dina e be e le yo mongwe wa barwedi ba Jakobo, gomme o goletše ka lapeng leo le bego le hlankela Jehofa. Dina o be a itshwere gabotse, eupša o ile a senya ka go gwerana le basetsana ba Bakanana bao ba bego ba sa hlankele Jehofa. Bakanana ba be ba sa lebelele thobalano go swana le batho ba Modimo, e bile ba be ba tumile kudu ka go itshwara ka tsela e gobogilego. (Lefitiko 18:6-25) Ge Dina a be a na le bagwera ba gagwe, o ile a kopana le lesogana la Mokanana e lego Shikeme. Shikeme o ile a kgahlwa ke Dina. Le gona e be e le lesogana leo le “hlomphegago kudu” ga gabo lona. Eupša o be a sa rate Jehofa.—Genesi 34:18, 19.

14. Ke’ng seo se ilego sa diragalela Dina?

14 Shikeme o ile a dira dilo tšeo a bonago di tlwaelegile e bile di amogelega. Ka ge a be a kgahlwa ke Dina, o ile “a mo tšea” gomme “a mo kata.” (Bala Genesi 34:1-4.) Seo Shikeme a se dirilego Dina se ile sa dira gore mosetsana yo le lapa la gabo ba welwe ke mathata a mantši.—Genesi 34:7, 25-31; Bagalatia 6:7, 8.

15, 16. Re ka dira’ng gore re be bohlale?

15 Ga go hlokagale gore re dire diphošo tša go swana le tša Dina e le gore re tsebe gore melao ya Jehofa e a hola. Beibele e re: “Yo a sepelago le ba bohlale o tla hlalefa, eupša yo a gweranago le ditlaela o tla tshereana.” (Diema 13:20) Ge o ka ipeela pakane ya go kwešiša “tsela ka moka ya go loka,” gona o ka se ipakele mathata.—Diema 2:6-9; Psalme 1:1-3.

16 Ge re ka bala Lentšu la Modimo, ra mo rapela pele re dira diphetho gaešita le go latela keletšo yeo re e newago ke mohlanka yo a botegago le wa temogo, re tla ba bohlale. (Mateo 24:45; Jakobo 1:5) Ka moka ga rena re na le mafokodi e bile ga se ra phethagala. (Jeremia 17:9) Eupša o tla dira’ng ge motho yo mongwe a ka go lemoša gore o kgauswi le go dira bootswa? Na o tla kgopišega goba o tla amogela keletšo yeo ka boikokobetšo?—2 Dikgoši 22:18, 19.

17. Nea mohlala wa kamoo re ka holwago ke keletšo ya Mokristegotee le rena.

17 Ka mohlala, nagana ka boemo bjo bo latelago. Monna yo a šomago le kgaetšedi yo a itšego o thoma go mo direla dilwanalwana tša go bontšha gore o a mo nyaka e bile o mo kgopela gore ba intšhe. Monna yoo o bonagala a lokile, eupša ga a hlankele Jehofa. Kgaetšedi yo mongwe o bona seo, gomme ka morago o lemoša kgaetšedi yoo ka taba yeo. Kgaetšedi yo a lemošwago o tla dira’ng? Na o tla itwela, goba na o tla amogela temošo yeo gore e mo hole? Kgaetšedi yo a ka ba a rata Jehofa e bile a nyaka go dira seo se lokilego. Ge e ba a ka no tšwela pele a intšha le monna yoo, na o tla be a bontšha gore o “tšhaba bootswa” goba na o tla be a bontšha gore o ‘bota pelo ya gagwe’?—Diema 22:3; 28:26; Mateo 6:13; 26:41.

EKIŠA JOSEFA

18, 19. Hlalosa kamoo Josefa a ilego a tšhaba bootswa.

18 Ge Josefa e be e le lesogana, o ile a ba lekgoba kua Egipita. Letšatši le lengwe le le lengwe, mosadi wa mong wa gagwe o be a mo kgopela gore a robale le yena, eupša Josefa o be a tseba gore go dira seo ke phošo. Josefa o be a rata Jehofa kudu gomme a nyaka go mo thabiša. Ka mehla ge mosadi yoo a be a leka go goketša Josefa gore a robale le yena, Josefa o be a gana. Ka ge e be e le lekgoba, o be a ka se no tlogela mong wa gagwe. Ka letšatši le lengwe ge mosadi wa mong wa gagwe a be a mo gapeletša gore a robale le yena, o ile a “tšhabela ka ntle.”—Bala Genesi 39:7-12.

19 Ge nkabe Josefa a ile a dulela go nagana ka dilo tšeo di sa hlwekago goba ka mosadi yoo, o be a ka se sa botegela Jehofa. Eupša Josefa o be a lebelela tswalano ya gagwe le Jehofa e le bohlokwa kudu go feta selo le ge e le sefe. O ile a botša mosadi yoo gore: “Mong wa ka . . . ga se a nkgana ka selo le ge e le sefe ge e se wena feela, ka gobane ke wena mosadi wa gagwe. Ka gona nka dira bjang bobe bjo bjo bogolo gakaakaa gomme ka direla Modimo sebe?”—Genesi 39:8, 9.

20. Ke’ng seo se bontšhago gore Jehofa o be a kgahlwa ke Josefa?

20 Le ge Josefa a be a dula kgole le lapa la gabo, o ile a dula a botega gomme Jehofa a mo šegofatša. (Genesi 41:39-49) Jehofa o ile a kgahlwa ke tsela yeo Josefa a bego a botega ka yona. (Diema 27:11) Go ka ba thata go tšhaba bootswa. Eupša gopola mantšu a a rego: “Lena bao ba ratago Jehofa, hloyang se sebe. O šireletša meoya ya bao ba mmotegelago; o ba hlakodiša seatleng sa ba kgopo.”—Psalme 97:10.

21. Ngwanabo rena yo mongwe yo mofsa o ile a ekiša Josefa bjang?

21 Ka mehla batho ba Jehofa ba bontšha gore ba na le sebete ka go ‘hloya se sebe’ le go ‘rata se se botse.’ (Amose 5:15) O ka botegela Jehofa go sa šetšwe gore o na le mengwaga e mekae. Tumelo ya ngwanabo rena yo mongwe yo mofsa e ile ya lekwa sekolong. Ngwanenyana yo mongwe o ile a mmotša gore ge a ka mo thuša ka molekwana wa dipalo o tla robala le yena. Ngwanabo rena yo o ile a dira’ng? O ile a ekiša Josefa. O itše: “Ke ile ka gana seo a bego a ntshepiša sona di tloga fase. Ka go dula ke botega, ke na le seriti e bile ke a itlhompha.” Go “thabela boipshino bja nakwana” bja go dira bootswa, go feleletša ka manyami le go kwa bohloko. (Baheberu 11:25) Go kwa Jehofa go tla dira gore o dule o thabile.—Diema 10:22.

DUMELELA JEHOFA GORE A GO THUŠE

22, 23. Jehofa a ka re thuša bjang gaešita le ge re dirile sebe se segolo?

22 Sathane o tla leka go re tanya ka bootswa, gomme seo e ka ba bothata bjo bogolo. Ka moka ga rena re fela re nagana dilo tšeo di gobogilego. (Baroma 7:21-25) Jehofa o a kwešiša e bile o a tseba gore “re lerole.” (Psalme 103:14) Bjale, go thwe’ng ge e ba Mokriste a ka dira bootswa? Na ke gona ge go padile ka yena? Aowa. Ge e ba motho a itshola go tšwa pelong, Jehofa o tla mo thuša. Modimo o “ikemišeditše go lebalela.”—Psalme 86:5; Jakobo 5:16; bala Diema 28:13.

23 Le gona, Jehofa o re neile “dimpho tšeo e lego banna,” e lego bagolo bao ba re ratago. (Baefeso 4:8, 12; Jakobo 5:14, 15) O re neile bagolo gore ba re thuše go lokiša tswalano ya rena le yena.—Diema 15:32.

EBA LE “PELO E BOHLALE”

24, 25. Go ba le “pelo e bohlale” go ka re thuša bjang gore re dule re itshwere gabotse?

24 Re swanetše go kwešiša kamoo melao ya Jehofa e re holago ka gona gore re tle re kgone go dira diphetho tše dibotse. Ga re nyake go swana le lesogana leo go bolelwago ka lona go Diema 7:6-23. Lesogana leo le be le na le “pelo ya bošilo,” ke ka baka leo le ilego la wela molabeng wa boitshwaro bjo bo gobogilego bja tša thobalano. Go ba le pelo e bohlale go feta kgole go no ba le tlhaologanyo. Ge re na le pelo e bohlale re leka go kwešiša dikgopolo tša Modimo gomme ra phela ka go dumelelana le tšona. Dula o gopola mantšu a a bohlale: “Yo a hwetšago pelo e bohlale o rata moya wa gagwe. Yo a lotago temogo o tla hwetša tše botse.”—Diema 19:8.

25 Na o kgodišegile gore melao ya Modimo e nepagetše? Na o a dumela gore ge o ka e latela o tla dula o thabile? (Psalme 19:7-10; Jesaya 48:17, 18) Ge e ba o sa kgodišege, gopola dilo ka moka tše dibotse tšeo Jehofa a go diretšego tšona. Beibele e re: “Latswang le be le boneng gore Jehofa o lokile.” (Psalme 34:8) O tla bona gore ge o tšwela pele o naganišiša ka dilo tšeo Jehofa a go diretšego tšona, o tla mo rata le go feta. Rata seo Jehofa a se ratago gomme o hloye seo a se hloilego. Dula o nagana ka dilo tše dibotse, e lego dilo tša therešo, tše di lokilego, tšeo di sekilego, tšeo di rategago le tšeo di kgahlišago. (Bafilipi 4:8, 9) Re ka swana le Josefa yoo a ilego a holwa ke bohlale bja Jehofa.—Jesaya 64:8.

26. Re tlo ithuta ka’ng dikgaolong tše di latelago?

26 Go sa šetšwe gore o lenyalong goba ga o lenyalong, Jehofa o nyaka go go bona o ipshina ka bophelo e bile o thabile. Dikgaolong tše pedi tše di latelago, re tlo ithuta kamoo lenyalo le ka atlegago ka gona.