1-3. Jesu o ile a dira’ng ge a be a hwetša gore tempele e šilafaditšwe?

JESU o be a hlompha tempele ya kua Jerusalema kudu ka gobane o be a tseba seo e se emelago. Tempele ye e be e dutše e le lefelo la borapedi bja therešo mo lefaseng ka nako e telele. Eupša borapedi bjoo—ke gore, borapedi bja Modimo yo mokgethwa e lego Jehofa—bo swanetše go ba bjo bo hlwekilego le bjo bo sekilego. Ka gona, anke o akanye kamoo Jesu a ilego a ikwa ka gona ge a be a fihla tempeleng ka Nisani 10, 33 C.E., gomme a hwetša gore e šilafaditšwe. Go be go direga’ng?—Bala Mateo 21:12, 13.

² Ka Lapeng la Bantle kua tempeleng, barekiši ba megabaru le baananyi ba ditšhelete ba be ba ikhola ka barapedi bao ba bego ba tlišetša Jehofa dibego. * Jesu o ile a “raka bohle bao ba bego ba rekiša le go reka ka tempeleng, a menola ditafola tša baananyi ba tšhelete.” (Bapiša le Nehemia 13:7-9.) O ile a kgalemela o šoro banna bao ba nago le boithati ka ge ba be ba fetošitše ntlo ya Tatagwe “lewa la bahlakodi.” Ka go re’alo, Jesu o ile a bontšha gore o hlompha tempele le seo e se emelago. Borapedi bja Tatagwe bo be bo swanetše go bolokwa bo hlwekile!

³ Nywagakgolo ka morago, ka morago ga ge a beilwe go ba Kgoši Mesia, Jesu o ile a boela a hlwekiša tempele yeo e akaretšago bohle bao lehono ba nyakago go hlankela Jehofa ka tsela e amogelegago. O ile a hlwekiša tempele efe?

4, 5. (a) Balatedi ba Jesu ba tloditšwego ba ile ba hlwekišwa le go sekišwa bjang go tloga ka 1914 go fihla mathomong a 1919? (b) Na go hlwekišwa le go sekišwa ga batho ba Modimo go ile gwa felela mehleng yeo? Hlalosa.

⁴ Go etša ge re bone go Kgaolo 2 ka pukung ye, ka morago ga gore Jesu a bewe sedulong sa bogoši ka 1914, o ile a tla le Tatagwe go tlo hlahloba tempele ya moya, e lego tokišetšo ya borapedi bjo bo sekilego. * Ge ba e hlahlobile, Kgoši ye e ile ya bona gore Bakriste ba tloditšwego, e lego “barwa ba Lefi,” ba swanetše go hlwekišwa le go sekišwa. (Mal. 3:1-3) Go tloga ka 1914 go fihla mathomong a 1919, Mosekiši, e lego Jehofa, o ile a dumelela batho ba gagwe gore ba welwe ke diteko tše di fapafapanego le mathata ao a ilego a ba hlwekiša le go ba sekiša. Ka mo go thabišago, batlotšwa bao ba ile ba tšwa ditekong tšeo ba hlwekile, ba fagahletše go thekga Kgoši Mesia!

⁵ Na go hlwekišwa le go sekišwa ga batho ba Modimo go ile  gwa felela mehleng yeo? Aowa. Go theoša le mehla ya bofelo, Jehofa o ile a diriša Kgoši Mesia go tšwela pele a thuša balatedi ba gagwe go hlweka e le gore ba ka dula ka tempeleng ya moya. Dikgaolong tše pedi tše di latelago, re tlo bona kamoo a ilego a ba hlwekiša ka gona boitshwarong le go dira dikaonefatšo tseleng yeo dilo di bego di dirwa ka yona ka phuthegong le ka mokgatlong. Lega go le bjalo, sa pele anke re ahlaahleng kamoo a ba hlwekišitšego ka gona moyeng. Ruri go matlafatša tumelo go nagana ka seo Jesu a se dirilego—ka ditsela tše di bonagalago le tšeo di sa bonagalego—go thuša balatedi ba gagwe go dula ba hlwekile moyeng.

6. Ditaelo tšeo Jehofa a ilego a di nea Bajuda bao ba bego ba le bothopša di re thuša bjang go kwešiša seo se akaretšwago ke go hlweka moyeng?

⁶ Go hlweka moyeng ke’ng? Gore re kgone go araba potšišo ye, anke re ahlaahleng mantšu ao Jehofa a ilego a a botša Bajuda bao ba bego ba le bothopša ge ba be ba le kgauswi le go tloga Babilona lekgolong la botshelela la nywaga B.C.E. (Bala Jesaya 52:11.) Morero o mogolo wa gore mathopša ao a boele gae Jerusalema e be e le go yo aga tempele lefsa le go tsošološa borapedi bja therešo. (Esera 1:2-4) Jehofa o be a nyaka gore ge batho ba gagwe ba tloga Babilona ba šie mekgwa ka moka ya bodumedi bja moo. Ela hloko gore o ile a ba nea ditaelo tše tšeo di latelanago: “Le se kgwathe selo sa go se hlweke,” “tšwang go yona,” le “ipolokeng le hlwekile.” Borapedi bjo bo sekilego bja Jehofa ga se bja swanela go šilafatšwa ka borapedi bja maaka. Ka gona, re ka phetha ka go re’ng? Re ka phetha ka gore go hlweka moyeng go akaretša go phema dithuto le mekgwa ya bodumedi bja maaka.

7. Jesu o dirišitše mokero ofe go thuša balatedi ba gagwe go hlweka moyeng?

⁷ Nakwana ka morago ga gore a bewe go ba Kgoši, Jesu o ile a rulaganya mokero o bonagalago gabotse woo ka wona a thušitšego balatedi ba gagwe go hlweka moyeng. Mokero woo ke mohlanka yo a botegago le wa temogo, yoo Kriste a mo kgethilego ka 1919. (Mat. 24:45) Ngwageng woo, Barutwana ba Beibele ba be ba šetše ba itlhwekišitše dithutong tše dintši tša bodumedi bja maaka. Lega go le bjalo, ba be ba sa swanetšwe ke go hlwekišwa moyeng. A diriša mohlanka wa gagwe yo a botegago, ganyenyane-ganyenyane Kriste o ile a hlabišetša balatedi ba gagwe seetša mabapi le menyanya le mekgwa e fapafapanego yeo ba bego ba swanetše go e tlogela. (Die. 4:18) Anke re ahlaahleng mehlala e itšego.

8. Ke’ng seo Barutwana ba Beibele ba bego ba dutše ba se dumela ka Keresemose, eupša ke’ng seo ba bego ba sa se kwešiše gabotse?

⁸ Barutwana ba Beibele ba be ba dutše ba dumela gore Keresemose e tšwa boheiteneng le gore Jesu ga se a belegwa ka di-25 tša December. Makasine wa Zion’s Watch Tower wa December 1881 o itše: “Batho ba dimilione ba tlišitšwe ka kerekeng ba etšwa Boheiteneng. Eupša go fetoga ga bona e be e le ga molomo feela, ka gobane baruti ba boheitene e ile ya ba baruti ba bokriste gomme matšatši a maikhutšo a boheitene a bitšwa ka maina a bokriste—Keresemose ke le lengwe la matšatši ao.” Ka 1883, sehlogo sa Morokami seo se rego, “Jesu o Belegwe Neng?” se ile sa bontšha  gore Jesu o belegwe mo e ka bago mathomong a October. * Eupša ka nako yeo Barutwana ba Beibele ba be ba sa kwešiše gabotse lebaka la gore ba kgaotše go keteka Keresemose. E ile ya tšwela pele go ketekwa gaešita le ke ditho tša lapa la Bethele ya Brooklyn. Lega go le bjalo, ka morago ga 1926 dilo di ile tša thoma go fetoga. Ka baka la’ng?

9. Barutwana ba Beibele ba ile ba lemoga’ng ka Keresemose?

⁹ Ka morago ga gore Barutwana ba Beibele ba lebeledišiše le go hlahlobišiša taba ye, ba ile ba lemoga gore setlogo sa Keresemose le mekgwa yeo e tswalanago le yona ge e le gabotse ga di hlomphe Modimo. Sehlogo seo se rego, “Setlogo sa Keresemose,” ka go The Golden Age ya December 14, 1927, se boletše gore Keresemose ke monyanya wa boheitene, ke letšatši la maipshino e bile e akaretša borapedi bja medimo ya diswantšho. Sehlogo seo se bontšhitše gabotse gore Kriste ga se a laela gore Keresemose e ketekwe gomme sa phetha ka go bolela ka go se pepetletše ka Keresemose gore: “Taba ya gore batho ba lefase gotee le Diabolo ba dumelelana ka gore e tšwele pele e ketekwa, ke lebaka le legolo le la makgaolakgang la gore bao ba ineetšego tirelong ya Jehofa ba se ke ba e keteka.” Ka gona ga go makatše ge lapa la Bethele le se la ka la keteka Keremose ka December ya ngwaga woo—le gona e ile ya se sa ketekwa gape!

10. (a) Keresemose e ile ya pepentšhwa bjang ka mo go tseneletšego ka December 1928? (Bona le lepokisi le le rego, “ Setlogo sa Keresemose le Morero wa Yona.”) (b) Batho ba Modimo ba ile ba lemošwa bjang ka matšatši a mangwe a maikhutšo le menyanya yeo ba swanetšego go e phema? (Bona lepokisi le le rego, “ Go Pepentšha Matšatši a Mangwe a Maikhutšo le Menyanya.”)

¹⁰ Ngwageng o latetšego, Barutwana ba Beibele ba ile ba kwa Keresemose e pepentšhwa ka mo go tseneletšego. Ka December 12, 1928, Ngwanabo rena Richard H. Barber, yo e bego e le setho sa ntlongkgolo, o ile a nea polelo radiong yeo e ilego ya pepentšha go se hlweke ga setlogo sa letšatši le. Batho ba Modimo  ba ile ba arabela bjang tlhahlong e kwagalago yeo e tšwago ntlongkgolo? Ge Ngwanabo rena Charles Brandlein a gopola nakong ya ge yena le lapa la gabo ba kgaotša go keteka Keresemose, o itše: “Na go be go le thata gore re tlogele mekgwa yeo ya boheitene? Le gatee! . . . Go be go itshwanela le go hlobola seaparo se se šilafetšego ke moka wa se lahla.” Ngwanabo rena Henry A. Cantwell, yoo ka morago a ilego a ba molebeledi wa mosepedi, le yena o gopola ka gore: “Re be re thabetše gore re tlogela go dira selo se itšego e le go bontšha gore re rata Jehofa.” Balatedi ba Kriste ba botegago ba be ba ikemišeditše go dira diphetogo tše di nyakegago gomme ba se tšee karolo go ketekeng monyanya wo o tšwago borapeding bjo bo sa hlwekago. *—Joh. 15:19; 17:14.

11. Re ka bontšha bjang gore re thekga Kgoši Mesia?

¹¹ Ruri Barutwana bao ba Beibele ba botegago ba re beetše mohlala o mobotse kudu! Ge re nagana ka mohlala wa bona, re swanetše go ipotšiša gore: ‘Ke lebelela bjang tlhahlo yeo e tšwago ntlongkgolo? Na ke e amogela ka diatla tše pedi gomme ka diriša seo ke ithutago sona?’ Go kwa ga rena go bontšha gore re thekga Kgoši Mesia, yoo a dirišago mohlanka yo a botegago go re nea dijo tša moya ka nako.—Dit. 16:4, 5.

12. Ka nywaga e mentši, Barutwana ba Beibele ba be ba lebelela bjang sefapano?

¹² Ka nywaga e mentši, Barutwana ba Beibele ba be ba lebelela sefapano e le leswao le le amogelegago la Bokriste. Ba be ba dumela gabotse gore sefapano ga se sa swanela go rapelwa, ka gobane ba be ba kwešiša gore go rapela diswantšho go fošagetše. (1 Bakor. 10:14; 1 Joh. 5:21) Go tloga ka 1883, Morokami o ile wa  bolela ka go lebanya gore “borapedi ka moka bja medimo ya diswantšho bo šišimiša Modimo.” Lega go le bjalo, mathomong Barutwana ba Beibele ba be ba sa bone bothata ka seo ba bego ba nagana gore ke tirišo ya maleba ya sefapano. Ka mohlala, ba be ba hloma dipetšhe tša sefapano se se nago le mphapahlogo e le go ba hlaola. Ba be ba di lebelela e le leswao la gore ge ba ka botega go fihla lehung, ba be ba tla hwetša mphapahlogo wa bophelo. Go thoma ka 1891, petšhe ya sefapano seo se nago le mphapahlogo e be e tšwelela letlakaleng la ka ntle la Morokami.

13. Balatedi ba Kriste ba ile ba hlabišetšwa seetša sefe ka go dirišwa ga sefapano? (Bona le lepokisi le le rego, “ Go Hlabišetšwa Seetša Ganyenyane-ganyenyane ka go Dirišwa ga Sefapano.”)

¹³ Barutwana ba Beibele ba be ba rata dipetšhe tše. Lega go le bjalo, go thoma mafelelong a bo-1920, balatedi ba Kriste ba ile ba hlabišetšwa seetša ganyenyane-ganyenyane mabapi le go dirišwa ga sefapano. Ge Ngwanabo rena Grant Suiter, yoo ka morago a ilego a ba setho sa Sehlopha se Bušago, a nagana ka kopano ya 1928 yeo e bego e swaretšwe kua Detroit, Michigan, U.S.A., o itše: “Kopanong yeo, ga se gwa fo bolelwa ka dipetšhe tša sefapano seo se nago le mphapahlogo e le tše di sa hlokagalego, eupša gape go boletšwe gore ga di amogelege.” Nywageng e mmalwa e latetšego, go ile gwa hlaba seetša se se oketšegilego. Go be go le molaleng gore sefapano ga se nyakege borapeding bjo bo sekilego le bjo bo hlwekilego moyeng.

14. Batho ba Modimo ba ile ba arabela bjang ge ba hwetša kwešišo e oketšegilego mabapi le sefapano?

¹⁴ Batho ba Modimo ba ile ba arabela bjang ge ba hwetša kwešišo e oketšegilego mabapi le sefapano? Na ba ile ba tšwela pele ba kgomaretše dipetšhe tša sefapano seo se nago le mphapahlogo tšeo ba bego ba di rata kudu? Lela Roberts, yo a hlanketšego Jehofa ka nako e telele, o gopola ka gore: “Ga se ra ba le bothata bja go tlogela go di diriša ge re be re lemoga seo di se emelago.” Kgaetšedi yo mongwe yo a botegago, e lego Ursula Serenco, o boletše maikwelo a ba bantši ka gore: “Re ile ra lemoga gore selo seo re bego re nagana gore se swantšhetša lehu la Morena wa rena le boineelo bja Bokriste ge e le gabotse e be e le leswao la boheitene. Ka go dumelelana le Diema 4:18, re ile ra leboga gore tsela e be e phadima kudu.” Balatedi ba Kriste ba botegago ba be ba sa nyake go tšea karolo mekgweng e šilafetšego ya bodumedi bja maaka!

15, 16. Re ka bontšha bjang gore re ikemišeditše go boloka malapa a lefaseng a tempele ya Jehofa ya moya a hlwekile?

¹⁵ Le rena re ikemišeditše go dira se se swanago lehono. Re lemoga gore Kriste o be a dutše a diriša mokero o bonagalago gabotse, e lego mohlanka wa gagwe yo a botegago le wa temogo, go thuša batho ba gagwe gore ba dule ba hlwekile moyeng. Ka baka leo, ge dijo tša moya tšeo re di hwetšago di re lemoša ka menyanya, mekgwa goba metlwae yeo e šilafaditšwego ke bodumedi bja maaka, re kwa temošo yeo ka go akgofa. Go etša bana babo rena le dikgaetšedi bao ba phetšego karolong ya mathomo ya go ba gona ga Kriste, re ikemišeditše go boloka malapa a lefaseng a tempele ya Jehofa ya moya a hlwekile.

¹⁶ Go theoša le mehla ya bofelo, Kriste gape o be a dutše a dira dilo tše dingwe gore a šireletše diphuthego tša batho ba Jehofa bathong bao ba ka ba šilafatšago moyeng. O dirile seo bjang? Anke re boneng.

17, 18. Seswantšhong sa lokwa, ke’ng seo se bolelwago ke (a) go theošetšwa ga lokwa, (b) go “olela dihlapi tša mehuta ka moka,” (c) go kgobokeletša dihlapi tše botse ka dibjaneng le (d) go lahla dihlapi tšeo di bego di sa swanelege?

¹⁷ Kgoši Jesu Kriste o dula a beile leihlo diphuthego tša batho ba Modimo lefaseng ka bophara. Kriste le barongwa ba be ba dutše ba dira modiro wa go hlaola ka ditsela tšeo re ka se di kwešišego ka mo go feletšego. Jesu o hlalositše modiro wo seswantšhong sa gagwe sa mabapi le lokwa. (Bala Mateo 13:47-50.) Seswantšho se se ra go re’ng?

¹⁸ Go theošetša “lokwa . . . tlase lewatleng.” Lokwa le emela modiro wa go bolela ka Mmušo wo o dirwago lewatleng leo le swantšhetšwago ke batho lefaseng ka moka. “[Go] olela dihlapi tša mehuta ka moka.” Ditaba tše dibotse di gogela batho ba mehuta ka moka—bao ba gatago megato ya go ba Bakriste ba therešo gotee le ba bangwe ba bantši bao mathomong ba ka thabelago eupša ba se amogele borapedi bjo bo sekilego. * Go kgobokeletša “tše botse ka dibjaneng.” Batho ba dipelo tše dibotse ba kgobokeletšwa ka diphuthegong tšeo di swantšhwago le dibjana, moo ba ka hlankelago Jehofa ka tsela e hlwekilego. Go lahla dihlapi ‘tše di sa swanelegego.’ Go theoša le mehla ya bofelo, Kriste le barongwa ba be ba dutše ba hlaola “ba kgopo go ba lokilego.” * Ka baka leo, bao ba se nago dipelo tše dibotse—bao mohlomongwe ba sa nyakego go lahla ditumelo goba mekgwa e fošagetšego—ga se ba dumelelwa go šilafatša diphuthego. *

19. O ikwa bjang ka seo Kriste a bego a dutše a se dira go šireletša go hlweka ga batho ba Modimo le go sekega ga borapedi bja therešo?

¹⁹ Na ga se mo go kgothatšago go tseba gore Kgoši ya rena e lego Jesu Kriste, o šireletša balatedi ba gagwe? Le gona, na ga se mo go kgothatšago go tseba gore go fišegela ga gagwe borapedi bja therešo le go hufegela barapedi ba therešo, go sa dutše go swana le nakong ya ge a be a hlwekiša tempele lekgolong la pele la nywaga C.E.? Re leboga kudu gakaakang gore Kriste o be a dutše a šoma ka thata go šireletša go hlweka moyeng ga batho ba Modimo le go sekega ga borapedi bja therešo! Re ka bontšha gore re thekga Kgoši ye le Mmušo wa yona ka go phema bodumedi bja maaka ka mo go feletšego.