KGAOLO 19
Modiro wa go Aga wo o Godišago Jehofa
1, 2. (a) Ke’ng seo bahlanka ba Jehofa ba bego ba dutše ba se thabela? (b) Ke’ng seo Jehofa a se tšeelago godimo kudu?
GA E sa le go tloga kgale bahlanka ba botegago ba Jehofa ba thabela go aga meago yeo e godišago leina la gagwe. Ka mohlala, Baisiraele ba ile ba thekga ka pelo ka moka modiro wa go agwa ga taberenakele gomme ba neela ka dilo tša bona tše di bonagalago gore e agwe.—Ek. 35:30-35; 36:1, 4-7.
2 Jehofa ga a lebelele dikago e le tšona di mo godišago, e bile ga se tšona tšeo a di tšeelago godimo kudu. (Mat. 23:16, 17) Seo Jehofa a se tšeelago godimo kudu, ke gore mpho yeo e mo godišago go feta selo le ge e le sefe, ke borapedi bja bahlanka ba gagwe, go akaretša moya wa bona wa boikgafo le wa go šoma ka pelo ka moka. (Ek. 35:21; Mar. 12:41-44; 1 Tim. 6:17-19) Seo ke sona sa bohlokwa. Ka baka la’ng? Ka gobane meago ga se ya ka mo go sa felego. Ka mohlala, taberenakele le tempele ga di sa le gona. Le ge meago yeo e se sa le gona, fela Jehofa a ka se tsoge a lebetše moya wa go nea le boitapišo bja bahlanka ba gagwe ba botegago bao ba ilego ba thekga go agwa ga tšona.—Bala 1 Bakorinthe 15:58; Baheberu 6:10.
3. Re tlo ahlaahla’ng kgaolong ye?
3 Bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno le bona ba šomile ka thata go aga mafelo a borapedi. Le gona seo re se fihleletšego ka tlase ga tlhahlo ya Kgoši ya rena Jesu Kriste se a makatša e le ruri! Go molaleng gore Jehofa o šegofaditše maiteko a rena. (Ps. 127:1) Kgaolong ye, re tlo ahlaahla e mengwe ya mediro yeo bahlanka ba Jehofa ba e dirilego le kamoo e ilego ya godiša Jehofa. Le gona re tlo kwa seo se boletšwego ke ba bangwe ba bao ba kgathilego tema medirong yeo.
Go Aga Diholo tša Mmušo
4. (a) Ke ka baka la’ng re hloka mafelo a oketšegilego a borapedi? (b) Ke ka baka la’ng diofisi tše dingwe tša makala di ile tša kopanywa le tše dingwe? (Bona lepokisi le le rego, “ Go Agwa ga Makala—Go Sepedišana le go Fetofetoga ga Maemo.”)
4 Go etša ge re ithutile go Kgaolo 16, Jehofa o nyaka gore re bokane bakeng sa go mo rapela. (Baheb. 10:25) Diboka tša rena ga di re matlafatše tumelong feela eupša gape di re thuša gore re be mafolofolo modirong wa boboledi. Ge re dutše re tsena ka garegare ga mehla ya bofelo, Jehofa o tšwela pele go akgofiša modiro wo. Ka baka leo, batho ba dikete tše makgolo ba tla ka mokgatlong wa gagwe ngwaga le ngwaga. (Jes. 60:22) Ge palo ya balata ba Mmušo e dutše e oketšega, go nyakega gore mafelo a rena a go gatiša a tšweletše dikgatišo tše dintši tše di theilwego Beibeleng. Le gona re hloka mafelo a oketšegilego a borapedi.
5. Ke ka baka la’ng leina le le rego Holo ya Mmušo e le la maleba? (Bona le lepokisi le le rego, “ Kereke ya Seetša se Sefsa.”)
5 Mathomong a histori ya mehleng yeno ya batho ba Jehofa, Barutwana ba Beibele ba ile ba thoma go bona bohlokwa bja go ba le mafelo a bona a borapedi. Go bonagala lefelo la mathomo la borapedi leo ba ilego ba ikagela lona le be le le kua West Virginia, U.S.A., ka 1890. Ka bo-1930, batho ba Jehofa ke ge ba šetše ba agile goba ba mpshafaditše diholo tše dintšinyana, eupša mafelo ao a borapedi a be a se a hlwa a rewa leina leo le a hlaolago. Eupša ka 1935, Ngwanabo rena Rutherford o ile a etela Hawaii, moo go bego go agwa holo le ofisi e mpsha ya lekala. Ge Ngwanabo rena Rutherford a botšišwa gore moago woo o ka bitšwa eng, o ile a araba ka gore: “Go ka ba bjang ge re ka o bitša ‘Holo ya Mmušo,’ ka ge seo e le se re se dirago, go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo?” (Mat. 24:14) Go se go ye kae, leina leo la maleba le ile la dirišwa le mafelong a mangwe a mantši lefaseng ka bophara ao batho ba Jehofa ba swarelago diboka go ona.
6, 7. Diholo tša Mmušo tšeo di agilwego ka matšatši a sego kae di bile le mafelelo afe bathong?
6 Ka bo-1970, go ile gwa thoma go nyakega Diholo tše dintši tša Mmušo. Ka baka leo, bana babo rena kua United States ba ile ba tla ka mokgwa o atlegago kudu wa go aga Diholo tša Mmušo tše dibotse ka matšatši a sego kae feela. Ka 1983, kua United States le Canada ke ge go šetše go agilwe Diholo tše bjalo tša Mmušo tše e ka bago tše 200. E le gore bana babo rena ba phethe modiro woo, ba ile ba hloma dikomiti tša meago tša tikologo. Mokgwa woo wa go aga o be o atlega kudu moo ka 1986 Sehlopha se Bušago se ilego sa o dumelela semmušo, gomme ka 1987, gwa ba go šetše go na le Dikomiti tša Meago tša Tikologo tše 60 kua United States. * Ka 1992, Dikomiti tše di be di hlomilwe le Afrika Borwa, Argentina, Australia, Fora, Japane, Jeremane, Mexico le Sepania. Ruri re swanetše go thekga bana babo rena bao ba šomago ka thata go aga Diholo tša Mmušo le Diholo tša Kopano, ka gobane mošomo wo ba o dirago ke karolo ya tirelo e kgethwa.
7 Diholo tše tša Mmušo tšeo di agilwego ka matšatši a sego kae di ile tša nea bohlatse bjo bobotse bathong ba ditikologong tšeo. Ka mohlala, kuranta e nngwe kua Sepania e ile ya ba le sehlogo se se rego, “Tumelo e Šuthiša Dithaba.” Ge kuranta yeo e be e bolela ka go agwa ga Holo ya Mmušo toropong ya Martos, e ile ya botšiša gore: “Go tla bjang gore lefaseng le leo le tletšego boithati, baithaopi bao ba tšwago ditikologong tše di fapafapanego [tša Sepania] ba ithaopele go ya Martos go yo aga moago
woo o feditšwego ka lebelo, wo o agilwego gabotse le ka thulaganyo go feta moago le ge e le ofe?” Kuranta yeo e ile ya araba potšišo ye ka go tsopola mantšu a yo mongwe wa baithaopi ba Dihlatse yo a itšego: “Re kgona seo ka gobane re rutwa ke Jehofa.”Go Aga Diholo tša Mmušo Dinageng tše di Diilago
8. Ka 1999, Sehlopha se Bušago se ile sa dumela gore go thongwe lenaneo lefe le lefsa, gona ka baka la’ng?
8 Ge ngwagakgolo wa bo-20 o be o lebile mafelelong, batho ba dinageng tšeo di diilago ba ile ba tla ka bontši ka mokgatlong wa Jehofa. Diphuthego tša moo di ile tša dira sohle seo di ka se kgonago go aga mafelo a go swarela diboka. Eupša dinageng tše dingwe, bana babo rena ba ile ba swanelwa ke go kgotlelela go kwerwa le go segwa ka gobane Diholo tša bona tša Mmušo di be di se maemong a mabotse ge di bapetšwa le dikereke tše dingwe. Eupša go thoma ka 1999, Sehlopha se Bušago se ile sa dumelela gore go thongwe lenaneo la go aga Diholo tša Mmušo ka lebelo dinageng tše di diilago. Go ile gwa kgoboketšwa meneelo go tšwa dinageng tše di humilego e le gore go be le “go lekalekanya.” (Bala 2 Bakorinthe 8:13-15.) Le gona bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšwago dinageng tše dingwe ba ile ba ithaopela go yo thuša ka go aga.
9. Ke mošomo ofe wo o ilego wa bonagala o ka se kgonege, eupša ke’ng seo se ilego sa fihlelelwa?
9 Mathomong, mošomo wo o ile wa bonagala o ka se kgonege. Pego e nngwe ka 2001 e ile ya bontšha gore go be go nyakega Diholo tša Mmušo tša ka godimo ga tše 18 300 dinageng tše 88 tše di diilago. Lega go le bjalo, ka thušo ya moya wa Modimo le ya Kgoši ya rena Jesu Kriste, ga go na mošomo wo o sa kgonegego. Mat. 19:26) Mo e ka bago ka nywaga e 15 feela, e lego go tloga ka 1999 go fihla ka 2013, ke ge batho ba Modimo ba šetše ba agile Diholo tša Mmušo tše 26 849 ba diriša lenaneo le. * Jehofa o tšwela pele go šegofatša modiro wa boboledi, moo e lego gore ka 2013, go be go sa dutše go nyakega Diholo tše dingwe tša Mmušo tše e ka bago tše 6 500 dinageng tšeo, gomme ka se sebaka, ngwaga le ngwaga go nyakega tše dingwe tše makgolo.
(10-12. Go agwa ga Diholo tša Mmušo go godišitše leina la Jehofa bjang?
10 Go agwa ga Diholo tšeo tše mpsha tša Mmušo go godišitše leina la Jehofa bjang? Pego yeo e tšwago ofising ya lekala kua Zimbabwe e itše: “Ka morago ga kgwedi e tee feela Holo ya Mmušo e agilwe, gantši palo ya bao ba bego ba etla dibokeng e be e oketšega ka makga a mabedi.” Go bonagala eka dinageng tše dintši batho ba dikadika go tla dibokeng go fihlela ba bona re agile holo. Eupša ka morago ga gore re age Holo ya Mmušo, gateetee e a tlala ke moka gwa nyakega e nngwe gape. Lega go le bjalo, ga se diholo tše feela tšeo di gogelago batho go Jehofa. Lerato la kgonthe la Bokriste leo le bontšhwago ke bao ba di agago le lona le kgoma tsela yeo batho ba lebelelago mokgatlo wa gagwe ka yona. Ela hloko mehlala e sego kae.
11 Indonesia. Ka morago ga gore monna yo a itšego a hwetše gore batho bao a bego a ba bogetše ba aga Holo ya Mmušo ka moka ke baithaopi, o ile a re: “Le a makatša o a tseba! Yo mongwe le yo mongwe wa lena o šoma ka pelo ka moka le ka lethabo, gaešita le ge le sa gole. Ke nagana gore ga go na bodumedi bja go swana le bja lena!”
12 Ukraine. Mosadi yo mongwe yo letšatši le letšatši a bego a feta moo go bego go agiwa Holo ya Mmušo o ile a phetha ka gore batho bao ba agago moo ke Dihlatse tša Jehofa le gore ba swanetše go ba ba aga Holo ya Mmušo. O itše: “Ke kwele ka Dihlatse tša Jehofa go ngwanešo yo a ilego a feleletša e le Hlatse. Ge ke dutše ke di bona di aga, ke ile ka phetha ka gore le nna ke nyaka go ba karolo ya lapa le la moya. Ge go be go agwa moago woo, ke ile ka bona selo seo go thwego ke lerato.” Mosadi yo o ile a dumela go swarelwa thuto ya Beibele gomme a kolobetšwa ka 2010.
13, 14. (a) O ithutile’ng tseleng yeo banyalani ba bangwe ba ilego ba arabela ka yona ka morago ga gore ba bogele bana babo rena ba aga Holo ya Mmušo? (b) O ka dira’ng go kgonthišetša gore Holo ya lena ya Mmušo e godiša leina la Jehofa?
13 Argentina. Banyalani ba bangwe ba ile ba boledišana le ngwanabo rena yo a bego a okametše modiro wa go agwa ga Holo ya Mmušo tikologong ya moo. Monna wa gona o ile a re: “Re be re dutše re le lebeletše ge le aga moago wo wa lena, bjale . . . re phethile ka gore re nyaka go ithuta ka Modimo moagong wo.” Ke moka o ile a botšiša gore: “Re swanetše go dira’ng gore re swanelege go tla dibokeng tša lena?” Banyalani bao ba ile ba re ba tla dumela go swarelwa thuto ya Beibele ge feela bana babo rena ba be ba tla badiša lapa la bona ka moka. Bana babo rena ba ile ba se be le bothata bja go dira seo.
14 Mohlomongwe ga se wa ka wa ba le tokelo ya go thuša ge go be go agwa Holo ya Mmušo yeo o kopanelago go yona, eupša 1 Bakorinthe 16:2.) Mediro ye ka moka e dira gore leina la Jehofa le godišwe.
o sa dutše o ka thuša gore Holo yeo e godiše leina la Jehofa. Ka mohlala, o ka laletša barutwana ba gago ba Beibele ka mafolofolo, dipoelo tša gago le batho ba bangwe gore ba tle dibokeng Holong ya Mmušo. Le gona o na le tokelo ya go thuša go hlwekiša Holo ya lena ya Mmušo le go e boloka e le boemong bjo bobotse. Ge o ka beela tšhelete e itšego ka thoko, o ka kgona go ntšha moneelo wa gore e hlokomelwe goba gore go agiwe tše dingwe lefaseng ka bophara. (BalaBašomi Bao ba ‘Ithaopago’
15-17. (a) Ke bomang bao ba dirago bontši bja mošomo wa go aga? (b) O ithutile’ng mantšung a banyalani bao ba thušitšego modirong wa go aga dinageng tše di fapafapanego?
15 Mošomo o montši wa go aga Diholo tša Mmušo, Diholo tša Kopano le diofisi tša makala o dirwa ke bana babo rena le dikgaetšedi ba mafelong ao. Eupša gantši ba thušwa ke bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšwago dinageng tše dingwe bao e lego ditsebi tša go aga. Ba bangwe ba baithaopi bao ba rulagantše maphelo a bona gore ba kgone go thuša modirong wo lefaseng ka bophara ka dibeke tše dintšinyana. Ba bangwe ba ithaopetše go hlankela modirong wo ka nywaga e mentši, ba tšama ba thuša ka go aga.
16 Bana babo rena le dikgaetšedi bao ba yago go thuša ka go aga dinageng tše di fapafapanego ba lebeletšana le ditlhohlo tša moswananoši, eupša meputso ke mantšha-o-tlogele. Ka mohlala, Timo le Lina ba kile ba ya dinageng tša Amerika Borwa, Asia le Yuropa go yo thuša ka go aga Diholo tša Mmušo, Diholo tša Kopano le diofisi tša makala. Timo o re: “Nywageng e 30 e fetilego, ke be ke newa mošomo o mofsa ka morago ga nywaga e mengwe le e mengwe e mebedi.” Lina, yo a nyalanego le Timo nywageng e 25 e fetilego o re: “Ke hlanketše le Timo dinageng tše lesome. Ga go bonolo go tlwaela dijo tšeo o sa di tsebego, * Na maiteko a bona a ile a ba le mafelelo a mabotse? Lina o re: “Ditlhohlo tšeo re ilego ra lebeletšana le tšona di ile tša fetoga ditšhegofatšo. Re latswitše lerato la Bokriste le kamogelo ya bana babo rena, e bile re bone tlhokomelo ya Jehofa e lerato. Le gona re bone go phethagala ga kholofetšo yeo Jesu a e neilego barutiwa ba gagwe, yeo e begilwego go Mareka 10:29, 30. Re hweditše go feta ga lekgolo bana babo rena ba moya, dikgaetšedi le bomma.” Timo o re: “Ga go na selo seo se re thabišago kudu go feta go diriša bokgoni bja rena mošomong o bohlokwa wa go tšea karolo go katološeng dilo tša Kgoši.”
boemo bja leratadima, go ithuta leleme le lefsa, go tlwaela tšhemo e mpsha gotee le go dira bagwera.”17 Darren le Sarah, bao ba thušitšego medirong ya go aga Afrika, Amerika Bogare, Amerika Borwa, Asia, Borwa bja Pacific le Yuropa ba nagana gore ba holegile kudu go feta boikgafo bjo ba bo dirilego. Go sa šetšwe ditlhohlo tše ba bego ba lebeleletšana le tšona, Darren o re: “E bile tokelo e kgolo go šoma le bana bešo bao ba tšwago dikarolong tše di fapafapanego tša lefase. Ke bone gore lerato leo re ratago Jehofa ka lona le swana le thapo yeo e dikologago lefase ka moka yeo e re kopanyago.” Sarah o re: “Ke ithutile dilo tše dintši go bana bešo le dikgaetšedi bao ba tšwago ditšong tše di sa swanego! Ge ke bona boikgafo bjo ba bo dirago gore ba hlankele Jehofa, ke tutueletšega go tšwela pele ke dira sohle seo nka se kgonago.”
18. Boporofeta bjo bo begilwego go Psalme 110:1-3 bo phethagatšwa bjang?
18 Kgoši Dafida o ile a porofeta gore gaešita le ge balata ba Mmušo wa Modimo ba be ba tla lebeletšana le ditlhohlo, ba be ba tla ‘ithaopela’ go tšwetša pele dikgahlego tša Mmušo. (Bala Psalme 110:1-3.) Bohle bao ba tšeago karolo medirong yeo e thekgago Mmušo wa Modimo ba tsenya letsogo go phethagatšeng boporofeta bjoo. (1 Bakor. 3:9) Diofisi tša makala tše dintšintši, Diholo tša Kopano tše makgolo le Diholo tša Mmušo tše diketekete lefaseng ka bophara ke bohlatse bjo matla bja gore Mmušo wa Modimo ke wa kgonthe le gore o a buša. A tokelo e kgolo gakaakaang yeo re nago le yona ya go hlankela Kgoši Jesu Kriste modirong wo o tlišetšago Jehofa kgodišo yeo e tlogago e mo swanetše!
^ par. 6 Ka 2013, baithaopi ba fetago 230 000 ba be ba dumeletšwe go šoma le Dikomiti tša Meago tša Tikologo tše 132 kua United States. Nageng yeo, ngwaga le ngwaga dikomiti tše di ile tša okamela go agwa ga Diholo tše mpsha tša Mmušo tše e ka bago tše 75 gomme tša thuša go mpshafatša goba go lokiša diholo tše e ka bago tše 900.
^ par. 9 Palo ye ga e akaretše Diholo tše dintši tša Mmušo tše di agilwego dinageng tšeo e bego e se karolo ya lenaneo le.
^ par. 16 Bahlanka ba ditšhabatšhaba le baithaopi ba fetša nako ya bona e ntši ba aga, eupša ba bile ba thekga diphuthego tša lefelong leo modirong wa boboledi mafelobekeng goba mantšiboa.