Batho ba bantši ba nagana gore thutamahlale e ganetšana le pego ya Beibele ya tlholo. Lega go le bjalo, go ganetšana ga kgonthe go magareng ga thutamahlale le dikgopolo tša Bakgomaredi ba dithuto tša kgale tša Bokriste, e sego magareng ga thutamahlale le Beibele. Tše dingwe tša dihlopha tše di bolela maaka di re go ya ka Beibele, tlholo ka moka e bonagalago e bopilwe mo e ka bago nywageng e 10 000 e fetilego ka matšatši a tshelelago a botelele bja diiri tše 24.

Lega go le bjalo, Beibele ga e thekge phetho e bjalo. Ge e ba e be e e thekga, gona dilo tše dintši tša tša thutamahlale tše di hweditšwego nywageng e fetago e lekgolo e fetilego di be di tla tiiša taba ya gore Beibele ga se e nepagetšego. Nyakišišo e dirilwego ka kelohloko ya mangwalo a Beibele e utolla gore ga a lwe le ditherešo tše di kgonthišeditšwego tša tša thutamahlale. Ka baka leo, Dihlatse tša Jehofa ga di dumelelane le Bakgomaredi ba dithuto tša kgale tša Bokriste le borathutatlholo ba bantši. Dintlha tše di latelago di bontšha seo ge e le gabotse Beibele e se rutago.

Pego ya Genesi e bula ka mantšu a bonolo, eupša e le a matla a rego: “Mathomong Modimo o hlodile magodimo le lefase.” (Genesi 1:1) Diithuti tše dintši tša Beibele di dumela gore temana ye e bolela ka tiro yeo e dirilwego pele go ka thoma matšatši a tlholo ao go bolelwago ka wona go tloga go temana ya 3 go ya pele. Seo taba ye e se bolelago ke se segolo. Go ya ka mantšu a go bula a Beibele, legohle, go akaretša le polanete ya rena ya Lefase, le be le le gona ka nako e sa lekanyetšwego pele ga ge matšatši a tlholo a thoma.

Borathutafsika ba akanyetša gore lefase le na le nywaga e dimilione tše dikete tše 4 gomme baithutadinaledi bona ba akanyetša gore legohle le ka ba le na le nywaga e ka bago e dimilione tše dikete tše 15 le le gona. Na dilo tše tšeo di hweditšwego—goba tšeo go ka diregago gore di lokišwe nakong e tlago—di ganetšana le Genesi 1:1? Aowa. Beibele ga e bolele ka go lebanya gore “magodimo le lefase” di na le nako e kaakang. Thutamahlale ga e ganetšane le mangwalo a Beibele.

Go thwe’ng ka botelele bja matšatši a tlholo? Na e be e le a botelele bja diiri tša kgonthe tše 24? Ba bangwe ba bolela gore ka ge Moše—mongwadi wa Genesi—ka morago a ile a šupa letšatši leo le latetšego matšatši a tshelelago a tlholo e le leo le dirišwago e le mohlala wa Sabatha ya beke le beke, gona letšatši le lengwe le le lengwe la matšatši a tlholo e swanetše go ba e le la botelele bja diiri tša kgonthe tše 24. (Ekisodo 20:11) Na mantšu a Genesi a thekga phetho ye?

Aowa, ga a e thekge. Taba ke gore lentšu la Seheberu leo le fetoletšwego e le ‘letšatši’  le ka bolela botelele bjo bo sa swanego bja nako, e sego feela nako ya diiri tše 24. Ka mohlala, Moše ge a akaretša modiro wa Modimo wa tlholo, o bolela ka matšatši ka moka a tshelelago a tlholo e le letšatši letee. (Genesi 2:4) Go oketša moo, letšatšing la mathomo la tlholo, ‘Modimo o ile a bitša seetša a re ke Mosegare eupša leswiswi a le bitša gore ke Bošego.’ (Genesi 1:5) Mo, karolo ya nako ya diiri tše 24 ke yona feela e bitšwago “mosegare.” Ruri ga go na moo Mangwalo a thekgago boikgopolelo bja go fo re letšatši le lengwe le le lengwe la tlholo e be e le la botelele bja diiri tše 24.

Ka gona, matšatši a tlholo e be e le a botelele bjo bokaaka’ng? Beibele ga e hlalose; lega go le bjalo mantšu a Genesi kgaolo ya 1 le ya 2 a bontšha gore matšatši a tlholo a tloga a tšere nako e telele.

Moše o ngwadile pego ya gagwe ka Seheberu, e bile o e ngwadile go ya ka pono ya motho yoo a lego lefaseng. Ge ditherešo tše tše pedi di kopanywa le taba ya gore legohle le bile gona pele ga mathomo a dinako tša tlholo goba matšatši a tlholo, di thuša go rarolla dikgakgano tše dintši tšeo di lego mabapi le pego ya tlholo. Bjang?

Go hlahlobišiša pego ya Genesi go utolla gore ditiragalo tšeo di thomilego “letšatšing” letee di tšwetše pele go ba go fihla letšatšing goba ‘matšatšing’ a latetšego. Ka mohlala, pele ga ge ‘letšatši’ la pele la tlholo le thoma, seetša seo se tšwago letšatšing leo le bego le šetše le le gona se be se thibetšwe ka tsela e itšego go ka fihla lefaseng, mohlomongwe se thibetšwe ke maru a makoto. (Jobo 38:9) “Letšatšing” la pele, selo seo se bego se thibile se ile sa thoma go tloga, gomme seo sa dira gore seetša seo se bego se sa bonagale gabotse se kgone go phatša lefaufaung. *

“Letšatšing” la bobedi, lefaufau le ile la thoma go apoga gomme seo sa dira gore go be le sekgoba magareng ga maru a makoto le lewatle. “Letšatšing” la bone, lefaufau le ile la apoga ganyenyane-ganyenyane mo e lego gore letšatši le ngwedi di ile tša thoma go bonala “sebakabakeng sa magodimo.” (Genesi 1:14-16) Ka mantšu a mangwe, go ya ka pono ya motho yo a lego lefaseng, letšatši le ngwedi di ile tša thoma go bonagala. Ditiragalo tše di diregile ganyenyane-ganyenyane.

 Pego ya Genesi gape e bolela gore ge lefaufau le dutše le apoga, dibopiwa tše di fofago—go akaretša dikhunkhwane le dibopiwa tša go ba le maphego a matlalwana—di ile tša thoma go tšwelela “letšatšing” la bohlano.

Tsela yeo Beibele e bolelago ka yona e bontšha gore go na le kgonagalo ya gore go ka ba go bile le ditiragalo tše dingwe tše dikgolo tšeo di ilego tša direga letšatšing le lengwe le le lengwe, goba nakong ya tlholo, gomme di diregile ganyenyane-ganyenyane go e na le go direga le semeetseng, mohlomongwe e bile tše dingwe tša tšona di fetela le ‘matšatšing’ a mangwe a tlholo. *

Na go tšwelela mo ga dimela le diphoofolo mo go bego go direga ganyenyane-ganyenyane go bontšha gore Modimo o dirišitše tlhagelelo go tšweletša dilo tše di fapafapanego tše di phelago? Aowa. Pego e bontšha ka mo go kwagalago gore Modimo o hlodile “mehuta” ka moka ya motheo ya dimela le diphoofolo. (Genesi 1:11, 12, 20-25) Na “mehuta”  ye ya mathomong ya dimela le diphoofolo e be e tsentšwe bokgoni bja go tlwaelana le maemo ao a fetofetogago a tikologo yeo di lego go yona? Ke’ng seo se beelago “mohuta” o itšego mellwane? Beibele ga e bolele selo ka seo. Lega go le bjalo, e bolela gore dibopiwa tše di phelago di be ‘di nyeuma go ya ka mehuta ya tšona.’ (Genesi 1:21) Mantšu a a bolela gore go na le mellwane mehuteng yeo e ka tšwelelago ‘mohuteng’ o itšego. Pego ya mešaletša ya dilo tša kgale le nyakišišo ya mehleng yeno di thekga kgopolo ya gore magoro a motheo a dimela le a diphoofolo a fetogile ganyenyane lebakeng la nako e telele kudu.

Go fapana le seo se bolelwago ke bakgomaredi ba tumelo ya setšo ya bodumedi, Genesi ga e rute gore legohle, go akaretša le lefase le dilo ka moka tše di phelago tšeo di lego godimo ga lona, le bopilwe ka nako e kopana lebakeng le le sa tšwago go feta. Go e na le moo, dikarolo tša tlhaloso yeo e lego ka go Genesi ya go bopša ga legohle le dilo ka moka tšeo di phelago lefaseng di dumelelana le dilo tše dintši tša tša thutamahlale tšeo di sa tšwago go hwetšwa.

Ka baka la ditumelo tša bona tša tša filosofi, borathutamahlale ba bantši ba gana seo Beibele e se bolelago ge e re Modimo o bopile dilo ka moka. Lega go le bjalo, se se kgahlišago ke gore pukung ya bogologolo ya Beibele ya Genesi, Moše o ile a ngwala gore legohle le bile le mathomo le gore bophelo bo tšweletše ka megato ka mo go tšwelago pele lebakeng le letelele la nako. Moše o be a ka hwetša bjang tsebišo e bjalo e nepagetšego ya tša thutamahlale mo e ka bago nywageng e 3 500 e fetilego? Go na le tlhaloso e tee feela e kwagalago. Yo a nago le matla le bohlale bja go bopa magodimo le lefase ruri o be a ka nea Moše tsebo e bjalo ya maemo a godimo. Se se tiiša kudu taba ya Beibele ya gore e “buduletšwe ke Modimo.” *—2 Timotheo 3:16.

Lega go le bjalo, mo gongwe o ka ipotšiša gore na ruri go bohlokwa gore o dumela pegong ya Beibele ya tlholo? Ela hloko mabaka a mangwe a kwagalago ao a bontšhago lebaka leo ka lona karabo ya seo e lego bohlokwa.