THUTO 03
Na o ka Tshepa Beibele?
Beibele e re tshepiša dilo tše dintši, e bile e re nea dikeletšo tše dintši. Mohlomongwe o nyaka go tseba ka Beibele, eupša ga o nape o kgodišega gore e ruta nnete. Na o ka tshepa dikeletšo tša puku ye ya kgale, le dilo tšeo e bolelago gore di tlo direga nakong e tlago? Na o ka tshepa seo Beibele e se rutago ge e bolela gore re ka thabela bophelo gona bjale, le nakong e tlago? Batho ba bantši ba tshepa seo. A re bone ge e ba le wena o ka tshepa se.
1. Na Beibele ke puku ya dinonwane?
Beibele ka boyona e re ‘mantšu a yona a nepagetše e bile ke a therešo.’ (Mmoledi 12:10) Dilo tšeo go bolelwago ka tšona ka Beibeleng, ke tša nnete. Le gona, batho bao go bolelwago ka bona le bona ba kile ba ba gona. (Bala Luka 1:3; 3:1, 2.) Ka mohlala, boradihistori ba bantši le baepi ba marope ba ile ba dira dinyakišišo, gomme ba hwetša gore batho bao go bolelwago kudu ka bona ka Beibeleng ba kile ba phela. Ba hweditše le gore mafelo ao go bolelwago kudu ka ona ka Beibeleng, dinako, le dilo tše dingwe, ke tša nnete.
2. Ke ka baka la eng re ka re Beibele ga se ya fetwa ke nako?
Gantši Beibele e bolela e sa le pele ka dilo tšeo di sa tlago go direga. Ka mohlala, e bolela le ka dilo tša saense. Ge Beibele e be e sa ngwalwa, batho ba be ba sa tshepe dilo tše dintši tšeo e bego e di bolela ka dilo tša saense. Eupša borasaense ba mehleng ya rena, le bona ba a bona gore seo Beibele e se bolelago mabapi le saense ke nnete. Ruri re ka dula re tshepa Beibele ‘gona bjale, le go iša mehleng ya neng le neng.’—Psalme 111:8.
3. Ke ka baka la eng re swanetše go tshepa seo Beibele e rego se tlo direga nakong e tlago?
Beibele e porofetile a e sa le pele ka ‘dilo tšeo di sešogo tša direga.’ (Jesaya 46:10) Ka mohlala, e ile ya bolela e sa le pele ka dilo tše dintši, le pele di ka direga. Ge dilo tšeo di direga, di phethagala tlwaa, ka yona tsela yeo Beibele e boletšego ka yona. Le gona, e ile ya bolela e sa le pele ka dilo tšeo di diregago mo lefaseng gona bjale. Mo thutong ye, re tlo kwa ka dilo tše dingwe tšeo Beibele e boletšego e sa le pele gore di tlo direga. Re tlo kwa le tsela e kgahlišago yeo di ilego tša direga ka yona.
ITHUTE KA MO GO TSENELETŠEGO
Nyakišiša gore ke ka baka la eng Beibele e dumelelana le saense ya mehleng ya rena, gomme o nyake le diporofeto tše di kgahlišago tše sego kae tša ka Beibeleng.
4. Saense e dumelelana le Beibele
Kgale batho ba be ba dumela gore lefase le dutše godimo ga selo se itšego. Bapalang BIDIO ye.
Ekwa seo Beibele e se boletšego mengwaga e ka bago e 3 500 e fetilego. Balang Jobo 26:7, gomme le boledišaneng ka potšišo e latelago:
-
Ke ka baka la’ng go makatša gore Jobo o ile a re lefase le ‘fegilwe lefeeleng’?
Mengwaga e ka bago e 200 e fetilego, e be e le gona batho ba thoma go kwešiša gabotse modikologo wa meetse. b Eupša ekwa seo Beibele e se boletšego mengwaga e ka bago e 3 500 e fetilego. Balang Jobo 36:27, 28, gomme le boledišaneng ka dipotšišo tše di latelago:
-
Tsela yeo lengwalo le le hlalosago modikologo wa meetse gabonolo ka yona, e dira gore o ikwe bjang?
-
Na mangwalo ao o sa tšwago go a bala a dira gore o tshepe Beibele?
5. Beibele e boletše e sa le pele ka dilo tše bohlokwa tšeo di bego di tlo direga
Balang Jesaya 44:27–45:2, gomme le boledišaneng ka potšišo e latelago:
-
Ke dilo dife tšeo Beibele e di boletšego mengwageng e 200 pele motse wa Babilona o ka fedišwa?
c Ba ile ba fokotša meetse a noka yeo e bego e šireleditše motse woo, gore ba kgone go feta. Ka morago ga gore Korese le mašole a gagwe ba tsene dikgorong, goba dikeiting, tšeo Bababilona ba bego ba di tlogetše di butšwe, ba ile ba ba hlasela ntle le gore ba lwe le bona. Gona bjale motse wa Babilona, o na le mengwaga e fetago e 2 500 e le lešope. Ga bjale, ekwa gore ke eng seo Beibele e ilego ya se bolela e sa le pele.
Histori e bontšha gore Korese, yoo e bego e le Kgoši ya Peresia, le mašole a gagwe, ba ile ba fenya motse wa Babilona ka 539 B.C.E.Balang Jesaya 13:19, 20, gomme le boledišaneng ka potšišo e latelago:
-
Boporofeta bjo bo ile bja phethagala bjang?
6. Beibele e boletše e sa le pele ka dilo tšeo re bonago di direga gona bjale
Beibele e re botša gore nako yeo re phelago go yona, ke ‘mehla ya bofelo.’ (2 Timotheo 3:1) Ekwa gore e boletše gore go tla direga eng.
Balang Mateo 24:6, 7, gomme le boledišaneng ka potšišo e latelago:
-
Ke dilo dife tšeo Beibele e boletšego gore di tla direga mehleng ya bofelo?
Balang 2 Timotheo 3:1-5, gomme le boledišaneng ka dipotšišo tše di latelago:
-
Beibele e boletše e sa le pele gore batho ba mehleng ya bofelo e tla ba ba mohuta mang?
-
Gare ga dilo tšeo go bolelwago ka tšona mo lengwalong, ke dife tšeo o bonago batho ba di dira?
BATHO BA BANGWE BA RE: “Beibele ke puku ya dinonwane.”
• Na wena o dumela seo? Ke’ng seo se go dirago gore o tshepe Beibele kudu?
O ITHUTILE ENG?
Ditaba tša histori, saense le boporofeta, tšeo re boletšego ka tšona, di bontšha gore o ka tshepa Beibele.
Dipotšišo
-
Na Beibele ke puku ya dinonwane?
-
Ke dilo dife tše dingwe tšeo di bontšhago gore Beibele e dumelelana le saense?
-
Na o nagana gore Beibele e bolela e sa le pele ka bokamoso bja rena? Ke ka baka la’ng o re’alo?
ITHUTE KA MO GO OKETŠEGILEGO
Na ge Beibele e bolela ka dilo tša saense e bolela nnete?
“Na Thutamahlale e Dumelelana le Beibele?” (Sehlogo seo se lego wepesaeteng)
Ke dilo dife tšeo di bontšhago gore re phela “mehleng ya bofelo”?
“Diporofeto tše Tshela tša Beibele Tšeo o Bonago di Phethagala” (Morokami wa May 1, 2011.)
Ekwa kamoo boporofeta bja Beibele bja mabapi le Mmušo wa Gerika, bo ilego bja phethagala ka gona.
Ekwa kamoo go phethagala ga diporofeto tša Beibele, go ilego gwa fetoša tsela yeo monna yo mongwe a bego a lebelela Beibele ka yona.
“Ke be ke sa Dumele Gore Modimo o Gona” (Morokami wa No. 5 2017.)
a Boporofeta ke melaetša yeo e tšwago go Modimo yeo e bolelago ka dilo tšeo di sa tlago go direga.
b Phišo ya letšatši e dira gore meetse ao a lego ka mawatleng a moyafale, ke moka a fetoga maru. Ka morago ga moo, pula e a na, gomme meetse a boela gape ka mawatleng.
c B.C.E. e ra gore, pele ga ge Jesu a ka tla mo lefaseng, mola C.E. e era gore, nakong ya ge Jesu a be a le mo lefaseng.