1, 2. O swanetše go ipotšiša potšišo efe, le gona ke ka baka la’ng se se le bohlokwa?

THUTONG ya gago ya Beibele, o ithutile gore batho ba bantši bao ba ipolelago gore ba hlankela Modimo, ge e le gabotse ba ruta dilo tšeo Modimo a di hloilego e bile ba bangwe ba a di dira. (2 Bakorinthe 6:17) Ke ka baka leo Jehofa a re laelago gore re tšwe bodumeding bja maaka, e lego “Babilona o Mogolo.” (Kutollo 18:2, 4) O tla dira’ng? Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go itirela phetho, le gona re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke nyaka go hlankela Modimo ka tsela yeo a nyakago ke mo hlankela ka yona, goba na ga ke nyake go fetoša tsela yeo ke bego ke dutše ke mo hlankela ka yona?’

² Ge e ba o šetše o tlogetše kereke goba o ngwadile lengwalo la go laela, o dirile gabotse. Eupša ka pelong o ka ba o sa na le mekgwa le meetlo ya bodumedi bja maaka yeo o sa e thabelago. Anke re ahlaahleng e mengwe ya mekgwa yeo le meetlo gomme re bone gore ke ka baka la eng go le bohlokwa kudu gore re e lebelele ka tsela yeo Jehofa a e lebelelago ka yona.

3. (a) Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba ka hwetša go le thata go tlogela go diriša diswantšho ge ba rapela Modimo? (b) Beibele e re’ng ka go diriša diswantšho ge re rapela Modimo?

³ Batho ba bangwe ba feditše mengwaga e mentši ba rapela Modimo ba diriša diswantšho goba mafelwana a go rapela ka dintlong tša bona. Ge e ba le wena o be o dira seo, o ka ikwa o sa lokologe goba wa bona eka ke phošo go rapela Modimo o sa diriše dilo tšeo. Eupša gopola gore Jehofa o re  ruta kamoo re swanetšego go mo rapela. Le gona Beibele e re botša ka mo go kwagalago gore Jehofa ga a nyake re diriša diswantšho borapeding bja rena.​—Bala Ekisodo 20:4, 5; Psalme 115:4-8; Jesaya 42:8; 1 Johane 5:21.

4. (a) Ke ka baka la’ng re se ra swanela go rapela batho ba gabo rena bao ba hwilego? (b) Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a botša setšhaba sa gagwe gore se se ke sa leka go bolela le bahu?

⁴ Batho ba bangwe ba ka fetša nako e ntši le matla a bona ba leka go kgahliša batho ba gabo bona bao ba hwilego. Go ka ba gwa direga gore ba a ba rapela. Eupša re ithutile gore bahu ba ka se re thuše goba ba re gobatša. Ga ba phele lefelong le itšego. Ge e le gabotse, go kotsi go leka go boledišana le bona ka gobane molaetša le ge e le ofe wo o kwagalago o etšwa go wa leloko yo a hwilego ge e le gabotse o tla ba o etšwa go batemona. Ke ka baka leo Jehofa a laetšego Baisiraele gore ba se ke ba leka go boledišana le bahu goba go tšea karolo mohuteng le ge e le ofe wa botemona.​—Doiteronomio 18:10-12; bala Tlhaloso 26 le 31.

5. O ka thušwa ke’ng go tlogela go diriša diswantšho ge o rapela Modimo le go kgaotša go rapela badimo?

⁵ Ke’ng seo se ka go thušago gore o se sa diriša diswantšho ge o rapela Modimo goba gore o tlogele go rapela badimo? O swanetše go bala Beibele, gomme o naganišiše kamoo Jehofa a lebelelago dilo tšeo ka gona. Dilo tšeo di a mo ‘šišimiša.’ (Doiteronomio 27:15) Rapela Jehofa letšatši le letšatši gore a go thuše go bona dilo ka tsela yeo yena a di bonago ka yona le gore a go thuše go mo hlankela ka tsela yeo a e amogelago. (Jesaya 55:9) O ka kgodišega gore Jehofa o tla go nea matla ao o a hlokago gore o lahle selo se sengwe le se sengwe bophelong bja gago seo se sepedišanago le borapedi bja maaka.

6. Ke ka baka la’ng go ile gwa kgethwa di-25 tša December gore e be letšatši la go keteka matswalo a Jesu?

⁶ Keresemose ke letšatši la maikhutšo leo le ratwago kudu  lefaseng, le gona batho ba bantši ba nagana gore ke letšatši la go keteka matswalo a Jesu. Eupša ge e le gabotse Keresemose e tswalana le borapedi bja maaka. Encyclopedia e nngwe e hlalosa gore baheitene ba Baroma ba be ba keteka go tswalwa ga letšatši ka di-25 tša December. Baetapele ba kereke ba be ba nyaka gore baheitene ba bantši ba fetoge Bakriste, ka gona gaešita le ge Jesu a se a belegwa ka di-25 tša December, ba ile ba kgetha go keteka matswalo a Jesu ka letšatši leo. (Luka 2:8-12) Barutiwa ba Jesu ba be ba sa keteke Keresemose. Puku e nngwe ya ditšhupetšo e hlalosa gore mengwaga e 200 ka morago ga gore Jesu a belegwe, “ga go na motho yo a bego a tseba gabotse gore o belegwe neng, le gona ke batho ba sego kae feela bao ba bego ba na le taba le gore o belegwe neng.” (Sacred Origins of Profound Things) Keresemose e thomile go ketekwa mengwaga e makgolo a mmalwa ka morago ga ge Jesu a phetše mo lefaseng.

7. Ke ka baka la’ng Bakriste ba therešo ba sa keteke Keresemose?

⁷ Batho ba bantši ba tseba Keresemose le meetlo ya yona e etšwa boheiteneng. Meetlo e bjalo ka meletlo ya go fana dimpho. Ka mohlala, kua Engelane le dikarolong tše dingwe tša Amerika, batho ba kile ba thibelwa go keteka Keresemose ka baka la setlogo sa yona sa boheitene. Motho le ge e le ofe yo a bego a e keteka o be a otlwa. Eupša mafelelong batho ba ile ba thoma go keteka Keresemose gape. Ke ka baka la’ng Bakriste ba sa keteke Keresemose? Ka gobane ba nyaka go kgahliša Modimo ka dilo ka moka tšeo ba di dirago.

8, 9. Ke ka baka la’ng Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba sa keteke matšatši a matswalo?

⁸ Batho ba bantši ba rata go keteka matšatši a bona a matswalo. Na Bakriste ba swanetše go keteka matšatši a matswalo? Menyanya feela ya go ketekwa ga matšatši a matswalo yeo go bolelwago ka yona ka Beibeleng ke ya batho  bao e bego e se barapedi ba Jehofa. (Genesi 40:20; Mareka 6:21) Meletlo ya go ketekwa ga matšatši a matswalo e be e le ya go hlompha medimo ya maaka. Ke ka baka leo Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba bego ba “lebelela go ketekwa ga letšatši la matswalo e le moetlo wa boheitene.”​—The World Book Encyclopedia.

⁹ Baroma ba bogologolo le Bagerika ba be ba dumela gore go na le moya o itšego ge motho a belegwa gomme moya woo o tla mo šireletša. Puku yeo e bitšwago The Lore of Birthdays e hlalosa gore: “Moya wo o dirišana ka tsela e itšego le modingwana wa letšatši leo motho a belegwego ka lona.”

10. Ke ka baka la’ng Bakriste lehono ba se ba swanela go keteka matšatši a matswalo?

¹⁰ Na o nagana gore Jehofa o thabela meletlo yeo e sepedišanago le bodumedi bja maaka? (Jesaya 65:11, 12) Aowa, ga a e thabele. Ke ka baka leo re sa ketekego matšatši a matswalo goba letšatši le ge e le lefe la maikhutšo leo le sepedišanago le bodumedi bja maaka.

11. Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba keteka matšatši a maikhutšo? Selo sa bohlokwa kudu go wena e swanetše go ba eng?

¹¹ Batho ba bangwe ba a tseba gore Keresemose le matšatši a mangwe a maikhutšo ke a boheitene, eupša ba no tšwela pele ba a keteka. Ba nagana gore matšatši a maikhutšo ke sebaka se sebotse sa go fetša nako le malapa a bona. Na le wena o ikwa ka tsela yeo? Ga se phošo go nyaka go fetša nako o na le ba lapa la gago. Jehofa ke mohlami wa lapa, gomme o nyaka gore re be le tswalano e botse le malapa a rena. (Baefeso 3:14, 15) Lega go le bjalo, re swanetše go tshwenyega ka go ba le tswalano e botse le Jehofa go e na le go kgahliša ba leloko ka go keteka matšatši a maikhutšo a bodumedi bja maaka. Ke ka baka leo moapostola Paulo a boletšego gore: “Tšwelang pele le kgonthišetša se se amogelegago go Morena.”​—Baefeso 5:10.

12. Ke’ng seo se dirago gore letšatši le itšego la maikhutšo le se amogelege go Jehofa?

 ¹² Batho ba bantši ba re ga ba na taba le gore letšatši le itšego la maikhutšo le thomile bjang, eupša Jehofa ga a ikwe ka tsela yeo. Ga a amogele matšatši a maikhutšo ao a thomilego borapeding bja maaka goba ao a phagamišago batho goba maswao a setšhaba. Ka mohlala, Baegipita ba be ba na le meletlo e mentši yeo ba bego ba e direla medimo ya bona ya maaka. Ka morago ga gore Baisiraele ba lokollwe Egipita, ba ile ba ekiša o mongwe wa meletlo ya Baegipita gomme ba o bitša “monyanya wa Jehofa.” Eupša Jehofa o ile a ba otla ka ge ba dirile seo. (Ekisodo 32:2-10) Go etša ge moporofeta Jesaya a boletše, ga se ra swanela go “[kgwatha] selo sa go se hlweke.”​—Bala Jesaya 52:11.

13. O ka ipotšiša dipotšišo dife ge o tlogela go keteka matšatši a maikhutšo?

¹³ Ge o dira phetho ya gore o se sa keteka matšatši a maikhutšo, o ka ipotšiša dipotšišo tše dintši. Ka mohlala: Ke swanetše go dira’ng ge batho bao ke šomago le bona ba mpotšiša gore ke ka baka la’ng ke sa keteke Keresemose le bona? Ke swanetše go dira’ng ge motho yo mongwe a mpha mpho ya Keresemose? Ke swanetše go dira’ng ge e ba monna wa ka goba mosadi wa ka a nyaka gore ke keteke matšatši a maikhutšo? Nka thuša bjang bana ba ka gore ba se ke ba nyama ka ge ba sa keteke letšatši le itšego la maikhutšo goba matšatši a bona a matswalo?

14, 15. O ka dira’ng ge e ba motho a re o ipshine ka letšatši la maikhutšo goba a go nea mpho?

¹⁴ Go bohlokwa gore o diriše bohlale ge o dira phetho ya seo o tlago go se bolela le go se dira boemong bjo bongwe le bjo bongwe. Ka mohlala, ge batho ba re o ipshine ka letšatši la maikhutšo, o se ke wa ba hlokomologa. O ka fo re: “Ke a leboga.” Eupša ge motho a nyaka go tseba ka mo go oketšegilego, o ka kgetha go mo hlalosetša gore ke ka baka  la eng o sa keteke letšatši le itšego la maikhutšo. Lega go le bjalo, ka mehla bolela ka botho, ka šedi le ka tlhompho. Beibele e re: “Anke mantšu a lena ka mehla e be a kgahlišago, a nokilwego ka letswai, e le gore le tsebe kamoo le swanetšego go araba yo mongwe le yo mongwe ka gona.” (Bakolose 4:6) Mohlomongwe o ka hlalosa gore o thabela go fetša nako o na le batho ba bangwe le go ba nea dimpho eupša o kgethile go se dire bjalo matšatšing ao a maikhutšo.

¹⁵ O swanetše go dira’ng ge motho yo a itšego a go nea mpho? Beibele ga e re nee melao, eupša e re botša gore re swanetše go dula re na le letswalo le lebotse. (1 Timotheo 1:18, 19) Mohlomongwe motho yo a go neago mpho ga a tsebe gore ga o keteke letšatši leo la maikhutšo. Goba a ka re: “Ke a tseba gore ga o keteke letšatši le la maikhutšo, eupša ke nyaka go go nea mpho ye.” Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, o ka itirela phetho ya ge e ba o tla amogela mpho yeo goba o ka se e amogele. Eupša phetho le ge e le efe yeo o e dirago, kgonthišetša gore o dula o na le letswalo le lebotse. Ga re nyake go dira selo le ge e le sefe seo se tlago go senya tswalano ya rena le Jehofa.

16. O swanetše go dira’ng ge e ba ba lapa la gago ba nyaka go keteka matšatši a maikhutšo?

¹⁶ O swanetše go dira’ng ge e ba ba lapa la gago ba nyaka go keteka letšatši la maikhutšo? O se ke wa lwa le bona. Gopola gore ba na le tshwanelo ya go ikgethela seo ba nyakago go se dira. Eba botho gomme o hlomphe dikgetho tša bona go etša ge le wena o nyaka gore ba hlomphe tša gago. (Bala Mateo 7:12.) Eupša o swanetše go dira’ng ge e ba ba lapa la gago ba nyaka go ipshina le wena ka letšatši la maikhutšo? Pele o dira phetho, rapela Jehofa gore a go thuše go dira e nepagetšego. Nagana ka boemo bjoo gomme o dire nyakišišo ka bjona. Gopola gore o nyaka go thabiša Jehofa ka dinako tšohle.

17. O ka dira’ng go thuša bana ba gago gore ba se ke ba nagana gore go na le seo ba se tingwago ge batho ba bangwe ba keteka matšatši a maikhutšo?

 ¹⁷ O ka dira’ng go thuša bana ba gago ge ba bona batho ba bangwe ba keteka matšatši a maikhutšo? O ka fela o ba direla dilonyana tše ba di thabelago. E bile o ka ba nea dimpho ba sa letela. Le gona e nngwe ya dimpho tše dibotse kudu tšeo o ka di neago bana ba gago ke nako ya gago le go ba bontšha lerato.

18. Ke ka baka la’ng re swanetše go ya dibokeng tša Bokriste?

¹⁸ E le gore re kgahliše Jehofa, re swanetše go tlogela bodumedi bja maaka gotee le meetlo le go keteka matšatši a maikhutšo ao a sepedišanago le bjona. Eupša re swanetše go hlankela Modimo borapeding bja therešo. Bjang? Tsela e nngwe ke ka go ba gona ka mehla dibokeng tša Bokriste. (Bala Baheberu 10:24, 25.) Diboka ke karolo ya bohlokwa kudu ya borapedi bja therešo. (Psalme 22:22; 122:1) Re ka kgothatšana ge re bokana gotee.​—Baroma 1:12.

19. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore o botše ba bangwe ditherešo tša Beibele tšeo o ithutilego tšona?

¹⁹ Tsela e nngwe yeo o tla bontšhago gore o kgetha borapedi bja therešo ke ka go botša ba bangwe seo o ithutilego sona ka Beibeleng. Batho ba bantši ba ikwa ba gateletšegile ka baka la dilo tše mpe tšeo di diregago mo lefaseng. (Hesekiele 9:4) Mohlomongwe go na le batho bao o ba tsebago bao ba ikwago ka tsela yeo. Ba botše ka dilo tše di kgahlišago tšeo di tlago go direga nakong e tlago. Ge o etla dibokeng tša Bokriste e bile o botša ba bangwe therešo ya Beibele, o tla lemoga gore ga o sa nyaka go ba karolo ya bodumedi bja maaka le meetlo ya bjona. O ka kgodišega gore o tla thaba le gore Jehofa o tla šegofatša kudu maiteko a gago ge o kgetha go mo hlankela ka tsela yeo a e amogelago.​—Maleaki 3:10.