Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Okapitulu 16

Kuatesako Ombunga Yove Opo Ikakaleko Apeho

Kuatesako Ombunga Yove Opo Ikakaleko Apeho

1. Olipi evangelo lia Jeova etyi anepesa ovanthu votete?

 ETYI Jeova anepesa Andau na Eva, Andau walekesile okuti ankho wahambukua etyi apopia onondaka mbuna esilivilo hono, namphila mbahonekwa kohale mo Hebreu. (Gênesis 2:22, 23) Mahi Omupakeko kahande vala okuavela ovana vae ehambu. Ankho uhanda ovalinepi no nombunga valinge ehando liae. Wapopila ovalinepi votete okuti: “Lityitei, amukala ovanyingi, amuyulisa oohi aiho, iya amuitumina. Onohi mbo melunga, noviila vinthanana meulu, novipuka aviho viokuna omuenyo vienda-enda kombanda yoohi, vikale metumino lienyi.” (Gênesis 1:28) Ankho vena otyilinga tyimwe otyinene notyiwa! Soka ehambu ñgeno vakala nalio novana vavo, inkha Andau na Eva vetavelele okulinga ehando lia Jeova!

2, 3. Oñgeni onombunga hono mbupondola okuvasa ehambu enene?

2 Tupu, hono onombunga mbuhambukwa vali tyina mbulingila ehando lia Huku. Apostolu Paulu wahoneka okuti: “Onthilo na Huku yakolela pala ovipuka aviho. Tyetyi ina omulao womuenyo uhapu pahetyino, na una maukeya.” (1 Timóteo 4:8) Ombunga yumbila kumwe Jeova nokulandula ehongolelo liae likahi Mombimbiliya ikala nehambu “momuenyo pahe.” (Salmo 1:1-3; 119:105; 2 Timóteo 3:16) Alo umwe tyina wike vala mombunga aendela movitumino Viombimbiliya, hahe vali tyipona tyina pehena nawike wendelamo.

3 Omukanda ou wapopia onondonga ononyingi Mbombimbiliya mbukuatesako ombunga okuvasa ehambu. Hamwe, wetyimona okuti mbumwe mbawanua-wanua. Omokonda yatyi? Omokonda mbupopia otyili tyapama tyikuatesako unene ombunga mononkhalelo ononyingi mbomuenyo. Ombunga ilinga ononkhono mbokulandula onondonga ombu Mbombimbiliya itala okuti onthilo na Huku “ina omulao womuenyo pahe tyino.” Matupitulula ononkhuana ponondonga ombo mbakolela.

ESILIVILO LIOKULIKONDOLA OMUTIMA

4. Omokonda yatyi motyinepo tyakolela okulikondola omutima?

4 Ohamba Salomau wati: “Omunthu uhelikondola omutima, ukahi nge pundaumbo liahanyua lihena ovimato.” (Provérbios 25:28; 29:11) “Okulikondola omutima” tyakolela unene kuuna uhanda okukala notyinepo tyina ehambu. Okunumana nokukala nonkhongo tyinyona otyinepo nokukalesa nomuihamo komutima uhaveluka.

5. Oñgeni omunthu apondola okulikondola omutima? Otyo tyieta ouwa patyi?

5 Tyotyili kutupu omunthu nawike watuka mu Andau utyivila okuyunga nawa olutu lwae olukuankhali. (Romanos 7:21, 22) Mahi, okulikondola omutima onthele yotyinyango tyononkhono mba Huku. (Gálatas 5:22, 23) Ngotyo, ononkhono mba Huku mambutukuatesako vala okulikondola omutima inkha tuita otyituwa otyo, nokuendela monondonga Mbovihonekwa, nokuliongiya na vana vena otyituwa otyo, nokulityilika vana vehenatyo. (Salmo 119:100, 101, 130; Provérbios 13:20; 1 Pedro 4:7) Okulinga ngotyo matyitukuatesako “okuenda-nkholo oundalelapo,” alo umwe tyina tuhongiliyua. (1 Coríntios 6:18) Matutyivili okuyala ovilwa mombunga nokulityilika ounkholwa. Iya matutyivili okutetulula ovitateka tyina tulewa novipuka viepuiya. Atuho tulingei ononkhono, okukutikinyamo ovana mbokulikondola omutima.—Salmo 119:1, 2.

OLUSOKE LUAVIUKA KONTHELE YOUNKHALAMUTWE

6. (a) Otyipi otyitumino tya Huku tyounkhalamutwe? (b) Oityi omulume ena okuhinangela opo ahongolele ombunga monkhalelo yeta ehambu?

6 Onondonga mba vali mbakolela okuimbuka otyilinga tyounkhalamutwe. Paulu wahoneka onkhalelo yaviuka yovipuka etyi ati: “Mahi, ndyihanda munoñgonoke okuti omutwe womulume o Kristu, iya omutwe womukai omulume, iya omutwe wa Kristu o Huku.” (1 Coríntios 11:3) Otyo tyilekesa okuti omulume uhongolela ombunga, omukai ukuatesako omulume wae, iya ovana vetavela ko vohe. (Efésios 5:22-25, 28-33; 6:1-4) Tala, okuti otyilinga tyounkhalamutwe tyieta vala ehambu inkha tyilingwa monkhalelo yaviuka. Ovalume vena onthilo na Huku kavahongolela ombunga monkhalelo yepuiya. Vahetekela Kristu, Omutwe wavo. Namphila Jesus, ankho oe “omutete kovipuka aviho” mahi ankho “keile opo aumbilwe, anthi weya okuumbila.” (Efésios 1:22; Mateus 20:28) Tupu, ovalume Ovakristau kavahongolela ombunga, opo velietela ouwa ovo muene, mahi opala vatekule omukai novana.—1 Coríntios 13:4, 5.

7. Onondonga patyi Mbovihonekwa mbukuatesako omukai okufuisapo otyilinga apewa na Huku mombunga?

7 Tupu omukai una onthilo na Huku kelilolela nomulume ine okuovola okumutumina. Oe umutavela nehambu nokumukuatesako. Pamwe Ombimbiliya ipopia okuti omukai “o womulume” okulekesa okuti omulume omutwe wae. (Gênesis 20:3) Tyina velinepa omukai unyingila “motyitumino tyomulume wae”. (Romanos 7:2) Ombimbiliya tupu imuihana okuti “omukuatesiko” ine “omuvateli” wae. (Gênesis 2:20) Omukai ukuatesako omulume wae novituwa nounongo omulume ehena, nokumuavela etyi esukisa. (Provérbios 31:10-31) Tupu, Ombimbiliya yati omukai uundapela kumwe nomulume wae. (Malaquias 2:14) Onondonga ombo Mbombimbiliya mbukuatesako omulume nomukai okuhumba otyilinga kese umwe ena nokulitekula nonthilo nehumbilo.

“KANYAUKA OKUTEHELELA”

8, 9. Hangununa onondonga mbumwe mambukuatesako aveho mombunga okukala nounongo wokutomphola?

8 Omukanda ou walekesa unene esilivilo liokutomphola. Omokonda yatyi? Ovipuka vienda nawa tyina ovanthu vatomphola, nokulitehelela. Okutomphola tyikahi ngetapalo mulipingahana omatukutuku. Omulongwa Tiaku wapopia okuti: “Kese munthu una okukanyauka okutehelela, nokulipulukwa okupopia.”—Tiago 1:19.

9 Tupu, tyesukisa okutala oñgeni tupopia. Okulipenya ine okulipopia katyikalesa nawa etompho. (Provérbios 15:1; 21:9; 29:11, 20) Alo umwe inkha tupopia otyipuka tyahapengele, mahi atupopi nomalityindailo, nokuhesuku, tyipondola okukalesa omapita vakuetu. Omupopio wetu una okukala omuwa “wahingua nawa omongwa.” (Colossenses 4:6) Onondaka mbetu mbuna okukala “ngepelu lio oolu pelonga liopalata.” (Provérbios 25:11) Onombunga mbutomphola nawa mbukala nehambu enene.

OTYILINGA TYAKOLELA TYOHOLE

10. Ohole patyi yakolela unene motyinepo?

10 Ondaka “ohole” imoneka ovikando ovinyingi momukanda omu. Uhinangela ohole tuapopia vali unene? Tyotyili ohole yokulihanda (mo Gregu, itiwa eros) yesukisa motyinepo, iya movinepo viapama okulihole nokukala noupanga wapama (mo Gregu, utiwa filia) ukuatesako omulume nomukai. Mahi ohole yakolela vali yapitiyua nondaka yo Gregu itiwa agape. Ohole tuna na Jeova, na Jesus, na vakuetu. (Mateus 22:37-39) Ohole, Jeova akala nayo novanthu. (João 3:16) Otyiwa unene okutekula omukai wetu novana vetu nohole oyo!—1 João 4:19.

11. Oñgeni ohole yeta ouwa motyinepo?

11 Motyinepo ohole “omuoyo wewaneko” liotyotyili. (Colossenses 3:14) Iwaneka ovalinepi nokuvekuatesako okukala nehando liokulingila otyiwa mukuavo novana. Tyina ombunga ivasiwa novitateka, ohole ivekuatesako okuvitetulula. Tyina ovalinepi vakulupa, ohole ivekuatesako kese umwe okusuka na mukuavo. “Ohole . . . kaiovola okulinga omahando ayo muene. . . . Ohole ilikuatesila movipuka aviho, itavela ovipuka aviho, ikevelela ovipuka aviho, ikoleleya movipuka aviho. Ohole kaiponyo na lumwe.”—1 Coríntios 13:4-8.

12. Omokonda yatyi ohole ovalinepi vena na Huku ipameka otyinepo tyavo?

12 Ombunga ipama vali tyina ovalinepi vena ohole na Jeova. (Eclesiastes 4:9-12) Omokonda yatyi? Apostolu João wahoneka okuti: “Ohole na Huku ihangununa okutavela ovitumino viae. Iya ovitumino viae kavileme.” (1 João 5:3) Moluotyo, ovalinepi vena okulongesa ovana vavo onthilo na Huku, hamokonda vala vevehole, mahi omokonda otyo Jeova atuma. (Deuteronômio 6:6, 7) Vena okulityilika oundalelapo hamokonda vala velihole, mahi haunene omokonda vehole Jeova una “makakoyesa vana valinga omaundalelapo noumbalehi.” (Hebreus 13:4) Alo umwe inkha povalinepi weeta ovitateka mombunga, ohole na Jeova mailundu mukuavo okutualako okuendela monondonga Mbombimbiliya. Tyotyili, onombunga mbuna ohole yapamekwa nohole vena na Jeova, ovana-mbembwa!

OMBUNGA ILINGA EHANDO LIA HUKU

13. Oñgeni okulinga ehando lia Huku tyikuatesako okusoka kovipuka viakolela vali?

13 Ovakristau vasukalala nokulinga ehando lia Huku. (Salmo 143:10) Otyo tyihangununa okukala nonthilo na Huku. Okulinga ehando lia Huku tyikuatesako okusuka novipuka viakolela vali. (Filipenses 1:9, 10) Jesus walondola okuti: “Ame neya okuyapula omukuendye na he, nomuhikuena na ina, ine o inaivi nomufikuena wanepua. Ngotyo, omunthu makayalwa nombunga yae muene. Onondyale mbomunthu, ombunga yae muene.” (Mateus 10:35, 36) Netyi Jesus apopia, ovalanduli vae ovanyingi valuiswa nombunga yavo muene. Otyo tyitunumanesa unene! Mahi oupanga wombunga kaupondola okunyona ohole tuna na Jeova Huku na Jesus Kristu. (Mateus 10:37-39) Inkha omunthu utualako okukoleleya tyina ombunga imuyele, vana vemuyele vapondola okupiluluka tyina vatala ovituwa viae oviwa vituka konthilo ena na Huku. (1 Coríntios 7:12-16; 1 Pedro 3:1, 2) Alo umwe inkha kavapiluluka, okuyekapo okuumbila Huku mokonda yokuyelwe katyieta ouwa.

14. Oñgeni okulinga ehando lia Huku tyikuatesako ovohe okusoka nawa pokulongesa ovana?

14 Okulinga ehando lia Huku tyikuatesako okulinga omatokolo aviuka. Mongeleka, movilongo vimwe ovohe vatala ovana ngatyina ovaundapi vavo, nokukevelela vevekuateseko tyina vamakulupa. Namphila tyaviuka ovana vekula vakuateseko ovohe vakulupa, otyo katyilekesa okuti ovohe vena okuhindila ovana okuovola omalumono. Ovohe kavalingi nawa inkha valongesa ovana okusuka vali nomalumono tyipona ovilinga via Huku.—1 Timóteo 6:9.

15. Oñgeni Eunise ina ya Timoteo, aava ongeleka ongwa yokulinga ehando lia Huku?

15 Eunise, ina yomukuendye Timoteo, epanga lia Paulu, wava ongeleka ongwa. (2 Timóteo 1:5) Namphila ankho anepwa nomunthu uhaumbila Huku, Eunise na inakulu ya Timoteo, Loide, valongesile Timoteo okukala nonthilo na Huku. (2 Timóteo 3:14, 15) Etyi Timoteo ekula, Eunise emuyeke atunde meumbo opo akaivise na Paulu Ouhamba movilinga vioumisionaliu. (Atos 16:1-5) Tyotyili wahambukilwe unene etyi omona wae akala omisionaliu! Onthilo ankho ena na Huku etyi ekula yalekesa okuti walongesua nawa etyi nkhele omututu. Eunise wahambukilwe unene etyi eiva ovilinga oviwa via Timoteo, namphila hamwe ankho wemuivaluka mokonda yokuhakala nae meumbo.—Filipenses 2:19, 20.

OMBUNGA, NOÑGENI MAIKAKALA KOMUTWE

16. Oñgeni Jesus alekesa esuko, mahi ankho olipi ehando liae liotete?

16 Jesus wekulila mombunga ankho ina onthilo na Huku, iya, etyi ekula alekesa esuko enene na me yae. (Lucas 2:51, 52; João 19:26) Mahi, Jesus ankho wasuka nokufuisapo tete ehando lia Huku, otyo tyakutikinya okuikula ondyila opo ovanthu vamone omuenyo uhapu. Wetyilinga etyi aava omuenyo wae uhena nkhali opo ayovole ovanthu ovakuankhali.—Marcos 10:45; João 5:28, 29.

17. Ouwa patyi Jesus aetela vana valinga ehando lia Huku mokonda yekolelo liae?

17 Etyi Jesus ankhia, Jeova emututilisa opo akakale keulu nokumuavela outumini omunene, konyima emuvialeka akale Ohamba Youhamba wokeulu. (Mateus 28:18; Romanos 14:9; Revelação 11:15) Otyilikutila tya Jesus tyaikula ondyila opo ovanthu pano pohi vaholovonwe avakatumina nae Mouhamba wae. Tupu tyaikula ondyila opo ovanthu aveho ovaviuki vakale nomuenyo uhapu momphangu yombembwa pohi pano. (Revelação 5:9, 10; 14:1, 4; 21:3-5; 22:1-4) Elao lietu limwe enene hono tuna, okupopila vakuetu onondaka ombo onongwa.—Mateus 24:14.

18. Onondonga patyi nelondolo mbuavelwa ovanthu no nombunga?

18 Ngetyi apostolu Paulu alekesa, vana vena onthilo na Huku, valawa okukapewa oviwa momuenyo “una mauya.” Tyotyili, oyo ondyila ongwa yokuvasa ehambu! Hinangela, okuti “ouye ukahi nokulamba, kumwe nepeleyo liao, mahi una ulinga ehando Huku makalako apeho.” (1 João 2:17) Ngotyo, inkha ove umona, ine ove he, ine ina, ine umulume, ine wanepa, ine kuanepele ine utupu ovana, linga ononkhono mbokulinga ehando lia Huku. Namphila umoneswa ononkhumbi, ine una ovitateka, uhalimbueko nalumwe okuti umbila Huku una omuenyo. Ngotyo, etyi ulinga tyihambukiswa Jeova. (Provérbios 27:11) Iya ovituwa viove vikukalese nehambu pahetyino nomuenyo uhapu mouye omupe!