Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

OKAPITULU 9

Onombunga Mbuhena he Ine o Ina Mbupondola Okuhambukwa!

Onombunga Mbuhena he Ine o Ina Mbupondola Okuhambukwa!

1-3. Omokonda yatyi onombunga mbuhena he ine o ina mbuliyawisila, iya oñgeni otyo tyikalesa vana vekahi motyitateka otyo?

 ONOMBUNGA mbuhena he ine oina ko Estados Unidos, mbuihanwa okuti “ombunga ikula vali”. Nokovilongo ovikuavo ongotyo. Okulihenga, nokuliyapuka, nokuliyekapo, novana vehena vohe ine oina, tyikahi nokunyona omuenyo wovohe ovanyingi novana.

2 Omukai umwe wahoneka okuti: “Ndyimuhepe womanima 28, ndyina ovana vevali. Tyinumanesa unene mokonda hihande okutekula ovana vange andyike. Ngoti nawike wesuka naame. Pamwe ovana vange vanumana tyina vamona ndyilila.” Ovanthu ovanyingi vokutekula ovana aveke, vetupu vala otyitateka tyoulike, nokuanumana, mahi tupu vaundapa kukaputu opo vatekule ombunga nokulinga ovilinga vieumbo. Umwe puvo wati: “Okutekula ovana awike tyipuiya unene. Ulinga ononkhono onene opo ufuisapo otyilinga tyove, mahi tyina tyimoneka ngoti tyikahi nokuenda nawa, pamoneka vali otyitateka otyikuavo!”

3 Ovana vatekulwa na he ine o ina vena ovitateka viavo. Pamwe valwa noluihamo olunene tyina vasoka ku he ine oina wankhia. Kovakuendye ovanyingi, okukala tyihena he ine o ina tyiveetela ovitateka ovinene.

4. Oñgeni tutyii okuti Jeova wesuka unene no nombunga mbuhena he ine o ina?

4 Kohale pokati kovanthu velilongesa Ombimbiliya pali onombunga ngombo. Ombimbiliya ipopia ovikando ovinyingi “omapongo novahepe”. (Êxodo 22:22; Deuteronômio 24:19-21; Jó 31:16-22) Jeova ankho wesuka unene novitateka viavo. Omuhoneki wono Salmu waihana Huku okuti “o he yomapongo nomukoyesi wovahepe.” (Salmo 68:5) Tyotyili na hono Jeova wesuka no nombunga mbuvasiwa motyitateka otyo. Mondaka yae muna onondonga ononyingi mbevekuatesako okuvasa omuenyo omuwa.

IMBUKA OTYILINGA TYEUMBO

5. Vana vatekula ovana aveke vena ovitateka patyi?

5 Soka kotyilinga tyokuyunga eumbo. Omukai umwe wahengua wati: “Ovikando ovinyingi tuhanda ñgeno tuna omulume meumbo, haunene tyina etuku-tuku likahi nokuyuela unene onthwe katutyii opi kutundilila omuyuelo oo.” Ovalume vahengua ine vesala ovasalume pahe, hamwe vapipiliwa unene novilinga ovinyingi vieumbo, esukisa okulinga aike. Kovana, tyina pehena vali una wonganeka ovipuka tyiyawisa oluihamo luavo nokukala tyihapamene.

Vana, kuateseiko ho ine onyoko uhena omulume

6, 7. (a) Ongeleka patyi ongwa “omukai omukwambili” wapopiwa mu Provérbios aava? (b) Oñgeni oukwambili movilinga vieumbo ukuatesako onombunga mbehena he ine o ina?

6 Oityi tyipondola okuvevatela? Tala ongeleka yomukai “omuna-ndunge” wapopiwa mu Provérbios 31:10-31. Ovilinga viae vimoneka nawa—okulanda, nokulandesa, nokunyika, nokuteleka, nokulinga ovitanda, nokulima. Oñgeni etyivila? Uundapa nombili, uhimama nokuundapa alo kokangulohi, upindukapo mombimba opo ahimbike ovilinga viae. Iya ankho wonganeka nawa ovipuka, vimwe ankho wiita vilingwe navakuavo iya ovikuavo oe muene uvilinga. Moluotyo, ankho wapandua unene!

7 Inkha ukahi nokutekula ovana awike, nonoñgonoka nawa ovilinga vieumbo. Hambukilwa ovilinga ovio, otyo tyieta ehambu enene kovana. Mahi, tyesukisa okulifuiika nokuonganeka nawa ovipuka. Ombimbiliya yati: “Okulipongiya kuomukwambili kueta ouwa.” (Provérbios 21:5) He umwe uhena mukai wati: “Pamwe ndyihinangela vala okuti ndyina okuteleka tyina nankhia ondyala.” Mahi, ovikulia viatelekwa tyelifuiika nawa vikongokesa vali nokupepa, tyipona vina viatalekwa vala nondyanga mokonda yokuankhia ondyala. Tupu hamwe tyisukisa okulilongesa ovilinga vimwe. Otyiwa okupula omapanga vevii, nokutala momikanda, nokupula ovanongo konthele yotyo. Ovakai vamwe vehena ovalume valinga ovilinga vimwe, ngokulomba, nokupangiya omalove omeva, nomatuku-tuku.

8. Oñgeni ovana vehena he ine o ina vapondola okuvatela movilinga vieumbo?

8 Okuti tyaviuka okuita ovana vekukuatesako? Ina umwe wapopia okuti: “Onthwe tuovola okupepukisa ovilinga viovana mokonda vetupu he.” Pamwe tyipondola otyo tyaviuka, mahi ovana hatyoko vahanda. Kohale ovakuendye ovaumbili va Huku ankho vapewa ovilinga. (Gênesis 37:2; Cântico de Salomão 1:6) Ngotyo, namphila ovana kavapewa ovilinga vialema, otyiwa uveavele ovilinga, ngokukoha omalonga ine okukomba mondyuo. Oityi muhalingila kumwe ovilinga vimwe? Otyo tyipondola okuhambukiswa unene.

OTYITATEKA TYOKUVASA ETEKU

9. Omokonda yatyi ovakai vehena ovalume vena ovitateka vionombongo?

9 Ovanyingi vatekula ombunga aveke vetupu onombongo, haunene tyepuiya vali kovahikuena vena ovana tyahanepelwe. a Movilongo muna ovatumini vakuatesako ovanthu vekahi motyitateka otyo, otyiwa okuendako alo uvasa ovilinga. Ombimbiliya itavela Ovakristau vapewe ombatelo oyo, tyina tyesukisa. (Romanos 13:1, 6) Ovahepe na vana vahengwa vena ovitateka vielifwa. Ovanyingi, valinga ononkhono mbokuovola ovilinga ngwe etyi ankho ena omulume kaundapa avavasi vala vina vifeta katutu. Vamwe vetyivila tyina velilongesa oufuisu umwe ine okulongeswa ounongo uvevatela okuvasa ovilinga.

10. Oñgeni ina uhena omulume apondola okupopila ovana omokonda yatyi esukisila okukaovola ovilinga?

10 Uhasoye inkha ovana vove vanumana tyina ove ukaovola ovilinga, tupu uhelivele onombei. Vepopila omokonda yatyi ukaovolela ovilinga, nokuvekuatesako okunoñgonoka okuti Jeova wiita oe evetekule. (1 Timóteo 5:8) Mokueenda kuomuvo, ovana mavetyiliya. Mahi ovola okukala navo omuvo omunyingi namphila una ovilinga ovinyingi. Okuvetekula ngotyo nohole tyitepulula ovitateka vionombongo ombunga hamwe ina.—Provérbios 15:16, 17.

OLIE UTEKULA MUKUAVO?

Ewaneno likuatesako “ovahepe novana vasiwapo novohe”

11, 12. Onondimbu patyi ovohe vehena una velinepa nae vena okuhatauluka iya oñgeni vapondola okutyilinga?

11 Vana vatekula ovana aveke vapondola okukala noupanga omunene navo, mahi tyesukisa okuhatauluka onondimbu Huku apaka pokati kovana novohe. Mongeleka, papondola okumoneka ovitateka inkha ina uhena omulume ukevelela omona wae womukuendye akale notyilinga tyounkhalamutwe, ine waambela omona omuhikuena ovitateka viae. Okulinga ngotyo katyaviukile, tyinumanesa iya tyipondola okungwangwanesa omona.

12 Popila ovana vove okuti mokonda ove he ine o ina, ove una otyilinga tyokuvetekula—havoko. (Tala 2 Coríntios 12:14.) Mahi tyipondola pamwe ove wesukisa okulondolwa ine okukuatesuako. Hatekela kovakulu vewaneno, ine oko vakai Ovakristau vei ovipuka—hakovana vove ovatutu.—Tito 2:3.

TUALAKO OKUVIYULA

13. Otyitateka patyi konthele yokulonga ovana ina uhena omulume apondola okukala natyo?

13 Omulume pamwe katyimupuiya okuviyula ovana, mahi omukai tyipondola okumupuiya. Ina umwe uhena omulume wati: “Ovana vange vena omaluto omanene nonondaka mbovalume. Pamwe hityivili okuveviyula ndyilitehela ngoti hafuilepo.” Tupu pamwe ove nkhele ukahi nokulila omulume wove ankho uhole unene, ine hamwe ulivela onombei, nokuanumana mokonda yokuelihenga na una ankho muelinepa nae. Inkha muelihenga amulitepulila ovana, pamwe upondola okukala nowoma wokuti ovana hamwe vahanda okukala na una ankho muelinepa nae. Okukala notyitateka ngotyo tyipondola okupuiya okulonga ovana.

14. Oñgeni ovohe vehena ou velinepa nae vapondola okupola pokati konthele yokuviyula ovana?

14 Ombimbiliya yati “omona uyekwa vala ukundisa ina.” (Provérbios 29:15) Ove una ombatelo ya Jeova Huku konthele yokuviyula ombunga. Mahi, uhelivele onombei, nokunumana ine okutila owoma. (Provérbios 1:8) Uhayekepo onondonga Mbombimbiliya. (Provérbios 13:24) Ovola okupola pokati, nokulikuatehila, nokupama. Mokueenda kuomuvo ovana ovanyingi mavetavela. Mahi nongotyo uhalinge etyi tyivenumanesa. He umwe omusalume wati: “Tyina ndyiviyula ovana vange ndyityilinga nokankhenda mokonda vanumana nokuasiwapo na ina. Ndyipopia navo apeho. Mahi pokuteleka ondalelo tukala ‘atuike’. Opo, opo vamphopila atyiho vasoka.”

15. Oityi he ine o ina ena yokulityilika okupopia konthele yauna elihenga nae?

15 Inkha wahengwa uhanyone onthilo yamukuenyi. Tyina ovohe vakalela vala okutañguna tyinumanesa unene ovana, avahakala vali nonthilo navo. Ngotyo lityilika onondaka mbuleva, mbokuti: “Ove ukahi vala nga ho!” Namphila una ankho muelinepa nae ekulinga etyi tyekuihama, nkhele o he ine o ina yomona wove. Ovana vesukisa ohole, nokuyungwa nokulongwa noonwe amuho. b

16. Oityi tyesukisa okulingwa apeho pala okulonga ovana vehena he ine o ina?

16 Ngetyi tyapopia ovikapitulu vimwe konyima, okuviyula tyakutikinya okulongesa, hakuveta vala ine okukandukila. Okulongesa nawa ovana ovipuka via Huku tyityilika ovitateka ovinyingi. (Filipenses 3:16) Okuenda apeho komaliongiyo Ovakristau tyesukisa unene. (Hebreus 10:24, 25) Tupu, tyesukisa okulilongesa Ombimbiliya nombunga onosimano ambuho. Tyotyili okulilongesa apeho katyapepukile. Ina umwe wati: “Tyina utunda kovilinga nokuepuila, etyi uhanda vala okupululukwa. Mahi apeho ndyipaka momutima okuti hipondola okuyekapo okulilongesa apeho nomona wange omukainthu, mokonda ndyityii okuti otyo tyesukisa. Okulinga elilongeso liombunga omona wange utyihole!”

17. Oityi tulilongesila konkhalelo Timoteo mundyila ya Paulu, alongeswa?

17 Timoteo, ankho mundyila ya apostolu Paulu, walongesilue ovitumino Viombimbiliya na ina na inakulu—kalongesilwe na he. Mahi, Timoteo wali Omukristau wafuapo! (Atos 16:1, 2; 2 Timóteo 1:5; 3:14, 15) Tupu nomona wove makala ngotyo inkha ulinga ononkhono mbokulongesa “montheto no movitumino via Jeova.”—Efésios 6:4.

OÑGENI MOFINDI OULIKE

18, 19. (a) Oñgeni oulike ukalesa ovohe vahanepele? (b) Elondolo patyi vapewa opo vayunge omahando olutu?

18 Ina umwe omuhepe weliyava okuti: “Tyina ndyikondoka keumbo andyitale ovimato vina vikuana, haunene tyina ovana vakalangalapo, ndyiliwa unene nounye.” Tyotyili, have vala una ounye, otyo otyitateka tyaveho vehena una velinepa nae. Katyapengele okusoka koupanga omuwa wotyinepo. Okuti omunthu upondola okutetulula otyitateka otyo kononkhono? Kononthiki mbo apostolu Paulu, ovahepe vamwe ankho ovahikuena vayeka ‘omahando avo otyihola atyilike oupanga wavo na Kristu’. (1 Timóteo 5:11, 12) Okuyeka omahando olutu ahitakanese oupanga wetu na Huku tyinyona.—1 Timóteo 5:6.

19 Omulume umwe omukristau wati: “Omahando otyihola omanene unene, mahi ove upondola okuliyunga. Tyina omalusoke omavi eya momutwe wove uheeyawise, lityilikao. Okusoka kovana tupu tyikuatesako.” Ondaka ya Huku ilondola okuti: “Ipaei ononthele mbolutu luenyi, konthele yomahando otyihola.” (Colossenses 3:5) Mongeleka, inkha una okulia ukahi nokulityilika, okuti utanga omikanda vipopia okulia oko muna omalutalatu ekulekesa, ine okukala novanthu vapopia vala konthele yokulia oko? Au! Ongotyo ulinga omahando olutu.

20. (a) Vana velihanda na una uhaumbila Huku vena otyitateka patyi? (b) Kohale no hono, oñgeni vana ankho vahanepele velipola ounye?

20 Ovakristau vamwe vahimbika okulihanda na una uhembangi. (1 Coríntios 7:39) Okuti otyo tyatetulula otyitateka tyavo? Au. Omphange umwe Omukristau wahengua walondola okuti: “Kuna tyimwe tyepuiya vali tyipona okukala tyihanepelwe. Otyo okulinepa nomunthu uhaviukile!” Ovahepe kohale navo ankho vena oulike, mahi vana ankho vena onondunge valinga ovilinga, ‘okutambula ovaenda [nononthunda vilongo], nokukoha onomphai mbono sandu, nokuamena vana vamona ononkhumbi.’ (1 Timóteo 5:10) Ovakristau vekolelo hono, vakevela omanima omanyingi opo velinepe na una uumbila Huku, navo vatualako nokulinga ovilinga. Omuhepe umwe Omukristau womanima 68, tyina aliwa nounye ankho ukatalelapo ovahepe vakuavo. Wati: “Naimbuka okuti okutalelapo vakuetu, nokulinga ovilinga vieumbo nokulitekula mopamphepo tyimphola ounye.” Okulongesa vakuetu Ouhamba wa Huku, otyilinga otyiwa.—Mateus 28:19, 20.

21. Oñgeni elikuambelo noupanga omuwa vikuatesako okufinda ounye?

21 Tyotyili, kutupu natyike tyipondola okuhakula ounye. Mahi tyitavela okulipolao nombatelo yononkhono mba Jeova. Omukristau upewa ononkhono ombo “tyina atualako okuita unene nokulikuambela, tyitenya na tyinthiki”. (1 Timóteo 5:5) Okuita unene, okulinga omalikuambelo atokota, alingwa nokuliyavela, nokulila. (Tala Hebreus 5:7.) Tyotyili, okuikulila omutima wove Jeova “tyitenya na tyinthiki” matyikukuatesako. Tupu, okulinga oupanga omuwa tyipondola okukukuatesako okulipola ounye. Okulinga oupanga omuwa matyikukuatesako okuiva “ondaka ongwa” ipameka yapopiwa mu Provérbios 12:25.

22. Ovipuka patyi oviwa tuna okusoka tyina tuvasiwa nounye?

22 Tyotyili moliwa nounye. Mahi inkha ulitehela okuti waliua nounye, hinangela okuti nawike mouye una omuenyo welifuilapo. Tyotyili ‘ovakuatate aveho mouye’ vamona ononkhumbi, mononkhalelo mbelikalaila. (1 Pedro 5:9) Uhasoke kotyivi tyalambale. (Eclesiastes 7:10) Soka kovipuka oviwa una hono. Haunene, tokola okukala omukuatyili nokuhambukiswa omutima wa Jeova.—Provérbios 27:11.

OÑGENI OVAKUATATE VAPONDOLA OKUKUATESAKO

23. Otyilinga patyi Ovakristau vena tyokukuatesako ovohe vehena una velinepa nae?

23 Ombatelo yovakuatate Ovakristau yakolela unene. Tiago 1:27 yati: “Efendelo liasukuka nokuayela komaiho a Huku yetu Tate, olieli: Okutekula ononthyiwe, novahepe pononkhumbi mbavo.” Tyotyili, Ovakristau vena otyilinga tyokukuatesako onombunga vehena he ine o ina. Mononkhalelo patyi vapondola okutyilinga?

24. Omononkhalelo patyi onombunga mbehena he ine o ina mbupondola okukuatesuako?

24 Upondola okuveavela kese etyi una. Ombimbiliya yati: “Kese umwe una omalumono ouye uno pala okutekula omuenyo, iya amono omukuatate wae wahepa, mahi ehemulingila okankhenda, okuti omunthu ngoo una umwe ohole ya Huku?” (1 João 3:17) Mo Gregu ondaka yapitiyua “amono” kaihangunana vala otyipuka watala okulihakamo, anthi ilekesa okuovola okutala nawa. Otyo tyilekesa okuti Omukristau tete wesukisa okunoñgonoka omasuko nonkhalelo yombunga oyo. Hamwe vesukisa onombongo. Vamwe hamwe pena etyi tyesukisa okuviukisa meumbo. Ine hamwe vesukisa vala okukongwa pala okulia navo ine okuvekonga potyitalukiso.

25. Oñgeni Ovakristau vapondola okulekesa onkhenda kuvana vena ovana tyahanepelwe?

25 Tupu, 1 Pedro 3:8, yati: “Amuho kalei nomutima wike, okulilingila okankhenda pokati, nokukala nohole no vakuatate.” Ina umwe una ovana epandu uhanepelwe wati: “Katyapepukile iya pamwe ndyinumana. Mahi ovikando vimwe omukuatate ine omphange upopila okuti ‘Joana ove ukahi nokulinga ovilinga oviwa. Mavikuetela ouwa.’ Okunoñgonoka okuti vakuetu vasoka kuonthue tyitukuatesako.” Ovakai Ovakristau ovakulu vapondola okukuatesako ovahikuena vena ovana tyahanepelwe, okuvetehelela tyina vena ovitateka, vinkhisa ohonyi okuvipopila ovalume.

26. Oñgeni ovalume Ovakristau vekula vapondola okukuatesako ovana vahiwapo?

26 Ovakuatate Ovakristau vapondola okukuatesako mononkhalelo ononkhuavo. Job omulume omuviuki wati: “Ame ankho ndyiyovola . . . omukuendye wasiuapo na he, na kese umwe ankho uhena omuvateli.” (Jó 29:12) Hono ovalume Ovakristau navo vena esuko enene novana vehena ovohe nokuvetekula “nohole itunda komutima wasukuka nomuwa,” tyihanumina. (1 Timóteo 1:5) Tyahayekeko ombunga yavo muene, ovikando vimwe vapondola okuundapa novakuendye ovo movilinga viokuivisa, nokuvekonga vakale melilongeso ine motyitalukiso tyimwe nombunga. Ohole oyo ipondola okuyovola ovana monondyila onombi.

27. Ovohe vatekula ovana aveke vakevelela okukuatesuako nalie?

27 Tyotyili, vana vatekula ovana aveke vesukisa ‘okutyinda omutengi’ wavo. (Gálatas 6:5) Mahi vapondola okukevelela ohole yovakuatate Ovakristau no ya Jeova Huku. Ombimbiliya yapopia konthele ya Jeova okuti: “Upepula omutengi wonosona, nomuhepe.” (Salmo 146:9) Inkha ukuatesako onombunga mbuhena he ine o ina, mavakala nawa!

a Inkha omuhikuena umwe ulinga omunthimba mokonda youndalelapo, Ovakristau mewaneno kavemutekula. Mahi, inkha welivela ovakulu vewaneno novakuatate ovakuavo hamwe vapondola okumukuatesako.

b Mahi katukahi nokupopia konthele yovana vesukisa okuyakulilwa ku he ine o ina omukalavi. Tupu, inkha umwe ukahi nokulinga ovipuka opo ovana vehetavele kuove, hamwe okuhongiliya ovana naveheye kuove, otyiwa okuita epanga umwe omunongo opo ekukuatesako, ngovakulu vewaneno, mavekupopila etyi molingi.