Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

OKAPITULU 22

“Tyeendele Omu Siovaa Ahandela”

“Tyeendele Omu Siovaa Ahandela”

Mokonda Paulu ankho wahanda umwe okulinga etyi Huku ahanda, alingi oungendi okwenda noko Selusalei

Okapitulu aka kapolwa momukanda Ovilinga 21:1-17

1-4. Paulu ko Selusalei ankho ukalingako-tyi, ya ovitateka patyi ankho makamona?

 OVAKULU vewaneno lioko Efesu aveho ankho vaunga-unga vala mokonda ovo Paulu na Luka mavevesipo. Kovo Paulu na Luka ankho katyapepukile okulilekela novakulu vewaneno lioko Efesu mokonda ankho vevehole unene. Ovo Paulu na Luka veli mombapolo. Vatyinda okulia novipuka ovikwavo vali mavesuku navio moungendi wavo. Tupu vatyinda onombongo mbakongololwa momawaneno, vatwaile voko Sundeya ankho vahepa. Ankho vahanda okuhika-ko liwa vaavele vakwavo onombongo ombo.

2 Melunga amufili okamphepo, ombaluku aihimbika okweenda. Ovo Paulu na Luka no vakwavo vali vena epandu-vali vatala ku vakwavo vaunga-unga veli kongengeso yelunga, ankho pahe mavesala umwe. (Ovil. 20:4, 14, 15) Avelilekela umwe, ovakulu vewaneno avesala umwe opo, avehevemono vali.

3 Paulu ankho waundapa-le novakulu ovo vewaneno lyo ko Efesu omanima etatu. Mahi pahe mokwapopilwa nononkhono mba Huku, elipake mondyila okwenda noko Selusalei. Paulu ankho wii umwe ovipuka makamona. Tupopia ngootyo mokonda ononthiki mbumwe konyima, wapopilile ovakulu vewaneno okuti: “Nakutilwa momphepo ikola inthwala no ko Selusalei, ndyenda umwe namphila nehetyii etyi mankhalingwa, ndyii vala etyi tyokuti punda-umbo na punda-umbo omphepo ikola yetyintholela-le yati okaleya kankhevela, ononkhumbi mbunkhevela.” (Ovil. 20:22, 23) Namphila Paulu ankho makamoneswa ononkhumbi, mahi ankho ulitehela okuti ‘wakutilwa momphepo’ ikola. Ngokuti utyii okuti una okulinga etyi apopilwa nononkhono mba Huku aende noko Selusalei, ngwe ankho otyo umwe ahanda okulinga. Paulu ankho kahande okunkhia, mahi okulinga etyi Huku ahanda ankho otyo esuka vali natyo.

4 Okuti noove ongootyo ukala? Etyi twelipakula ku Siovaa, twemupopila okuti apeho matulingi etyi ahanda. Okulilongesa etyi tyalingile Paulu matyitukwatesako unene.

Avakwate ‘Pokalongo ko Sipele Pokati Kelunga’ (Ovilinga 21:1-3)

5. Omovilongo patyi Paulu novomundyila yae vakwataile atee vekehika ko Tilu?

5 Ombapolo Paulu novomundyila yae ankho vaendela pokwatunda mo Miletu, aiviuku umwe okwenda noko Kosi, ngako ihika monthiki yatyo oyo. (Ovil. 21:1) Mokutala ombapolo oyo mo Kosi ngamo ilalela, etyi yatunda oko muhuka tyee ayeende noko Londe, pahe aitundu ko Londe okwenda noko Patala. Pahe ko Patala oko, ovo Paulu avalondo mombapolo onkhwavo yeenda noko Tilu ko Fenisia. Etyi pahe vehika, avakwate pokalongo kamwe keli ‘pokati kelunga katiwa o Sipele, aveketahela kokumbili.’ (Ovil. 21:3) Omokonda yatyi Luka momukanda wae ahonekela-mo okuti vakwatele mo Sipele?

6. (a) Omokonda yatyi Paulu okwamona okalongo ko Sipele tyemupamekele? (b) Tyina usoka oñgeni Siovaa ekahi nokukuyamba atee hono, tyikukalesa ñgeni?

6 Mokutala Paulu mokulinga oungendi, wayulikile mokalongo oko ko Sipele, apopi ovipuka viaendelepo etyi ankho eli-mo. Ankho palamba-le omanima etyive tundee apa ovo Paulu na Mbalanambee na Swau Maluku vaile ko Sipele, avavasi-ko otyimbanda tyimwe tyitiwa o Elima, atyihande okutyopola ovilinga viavo viokwivisa. (Ovil. 13:4-12) Paulu okwamona okalongo kana asoko kovipuka viaendelepo-ale etyi ankho eli-mo, tyipondola tyemupamekele ahatili owoma ovipuka ankho mavimumonekela. Noonthwe tupu tupondola okupola-ko ouwa ine tusoka oñgeni Siovaa etukwatesako-ale tyina ankho tuna ovitateka. Okusoka ngootyo tyipondola okutukwatesako atulitehelela nga Ndaviti wahonekele okuti: “Ononkhumbi mbo wokulinga evi viaviuka ononyingi, mahi Siovaa umuyovola mononkhumbi ombo ambuho.” — Ovii. 34:19.

“Atwovola Ovalongwa Atuvevasi” (Ovilinga 21:4-9)

7. Oityi ovo Paulu nomundyila yae valingile etyi vehika ko Tilu?

7 Paulu ankho utyii okuti okukala kumwe novafendi ovakwavo va Siovaa otyiwa unene, ya ankho otyo umwe ahanda. Luka wahoneka etyi oe na vakwavo valingile etyi vehika ko Tilu, wati: “Atwovola ovalongwa atuvevasi.” (Ovil. 21:4) Mokonda Paulu ankho utyii okuti mo Tilu muna ovalongwa va Sesusi, aveveovola umwe, avakala navo. Ovipuka oviwa tumona pokunoñgonoka otyili, okuti kovilongo twenda nako tuvasa-ko vakwetu tufenda navo, valinga ovipuka ngeevi onthwe tulinga, vetutambula umwe nawa. Vana vehole Huku, avalingi etyi ahanda, vena omapanga omanyingi mouye auho.

8. Ngeetyi tyipopia omukanda Ovilinga 21:4, okuti Siovaa kahandele vali Paulu ende ko Selusalei?

8 Luka mokwahoneka ononthiki epandu-vali vakalele mo Tilu, apopi otyipuka tyimwe tyilinga ngoti tyitupu-ale oku tyapilukila. Wapopia okuti: “Mahi omphepo ikola aivepe [ovalongwa voko Tilu] okulondola Paulu, okupalaika-po umwe ahaliate mo Selusalei.” (Ovil. 21:4) Okuti Siovaa ankho kahandele vali Paulu ende no ko Selusalei? Au, hatyoko. Ononkhono mba Huku ankho mbalekesa vala okuti Paulu okwenda ko Selusalei makamoneswa ononkhumbi, hakuti ankho mbati ahaye-ko. Kononkhono mba Huku, mokutala voko Tilu vanoñgonokele umwe okuti Paulu okwenda ko Selusalei makamoneswa ononkhumbi. Mokonda ngwe ankho vesuka umwe unene na Paulu, avemupopila ahaye ko Selusalei. Ankho kavahandele Paulu amoneswe ononkhumbi ya okwasoka ngootyo ankho katyapengele. Mahi mokonda Paulu ankho wahanda okulinga umwe etyi Huku ahanda, alingi umwe oungendi okwenda noko Selusalei. — Ovil. 21:12.

9, 10. (a) Etyi voko Tilu vapopila Paulu ahaye ko Selusalei, tyipondola Paulu wahinangelele-tyi? (b) Hono ovanthu vamwe valinga ñgeni, mahi oityi Sesusi etulongesa?

9 Paulu mokweiva etyi vakwavo vapopia, tyafwile wahinangelele etyi ovalongwa va Sesusi vakalele etyi Sesusi evepopila okuti maende ko Selusalei amoneswa ononkhumbi, aipawa. Tyahasokele-ale, Petulu apopila Sesusi okuti: “Tatekulu, weheliyumbehi; ove kuhiwa ononkhumbi ngo ombo ambuho.” Mahi Sesusi emupopila okuti: “Nkhale konyima Satanasi! Ove wahanda okumphundukisa, omalusoko ove ha a Huku-ko, usoka vala viovanthu.” (Mat. 16:21-23) Sesusi ankho wahanda umwe okulinga etyi Siovaa ahanda alinge. Na Paulu nae ankho otyo umwe ahanda okulinga. Voko Tilu ankho vekahi nokulinga ngeetyi tyalingile Petulu. Mahi omokonda vala etyi Huku ahanda, otyo vehei nawa.

Okukala omulanduli wa Sesusi tyesukisa okulikwatehila

10 Mononthiki mbuno, ovanthu kavahande okulinga ovipuka vivepwilisa unene. Otyo ovanthu vamwe vaovolela onongeleya mbuveyeka vala valinge etyi mwene vahanda. Mahi Sesusi wapopia okuti onthwe katupondola okulinga ngootyo. Wapopilile ovalongwa vae eveti: “Ou wahanda okundandula, una okulilimbwa, elityindila omuti wae wemone, andandula.” (Mat. 16:24) Okukala omulanduli wa Sesusi otyo tyaviuka, mahi tyili katyapepukile.

11. Oityi ovalongwa va Sesusi voko Tilu valingile tyilekesa okuti ankho vehole unene Paulu tupu ankho vahanda okumukwatesako?

11 Pahe ovo Paulu na Luka na vakwavo vali ankho vena-vo avelipake mondyila. Apamoneka otyipuka tyimwe tyilekesa okuti ovalongwa voko Tilu ankho vehole unene Paulu ya ankho vahanda okumukwatesako movilinga alingila Huku. Atyiti umwe novalume, novakepia, novana avahindikila ovo Paulu atee kelunga. Etyi vehika oko, aveho avaikila konongolo avelikwambela, pahe avelilekela umwe novo Paulu. Pahe ovo Paulu na Luka naava ankho vena-vo avalondo kombapolo, avai noko Petolomaita avavasi-ko vewaneno liooko, avakala umwe navo onthiki. — Ovil. 21:5-7.

12, 13. (a) Oityi Filipi alingile movilinga vya Siovaa? (b) Oityi vokuna ovana velilongesila ku Filipi?

12 Ovo Paulu na Luka novomundyila yavo pahe avaende noko Sesaleya. Etyi vehika oko, avaviuku “meumbo lya Filipi omwivisi.” a (Ovil. 21:8) Mokutala vahambukilwe umwe unene etyi velivasa vali na Filipi. Ankho palamba-le omanima 20 tundee apa Filipi na vakwavo vakoyelwe novatumwa vakakwateseko vomewaneno ankho vehekahi nokupewa nawa ovikulia. Filipi ankho wiiwe okuti omunthu uta ombili ovilinga vya Huku. Hinangela okuti etyi ovalongwa va Sesusi vahukaiswa mo Selusalei, Filipi ai noko Samaliya ngako akakala, ahimbika okwivisa. Etyi pakala, Filipi aivisa omulume woko Etiopia emumbatisala. (Ovil. 6:2-6; 8:4-13, 26-38) Filipi waundapelele unene Siovaa!

13 Ko Sesaleya Filipi ankho nkhele uundapa vala unene movilinga vya Huku. Omu Luka apopila okuti Filipi “omwivisi,” tyilekesa umwe nawa okuti Filipi nkhele ankho uundapa unene movilinga vya Huku ko Sesaleya. Ko Sesaleya oko, Filipi ankho una ovana vekwana ovahikwena ankho vaula, tyilekesa okuti navo ankho vekahi nokulinga ngeetyi tyilinga tate yavo. b (Ovil. 21:9) Otyo tyilekesa okuti Filipi welikwatehilile umwe akwateseko ombunga yae okupameka oupanga wavo na Siovaa. Vokuna ovana vahetekela Filipi mokuundapa unene movilinga viokwivisa, nokukwatesako ovana vavo, avahambukilwa ovilinga viokwivisa.

14. Tyina Paulu ankho atalelapo vakwavo ankho kutuka ouwa patyi, ya noonthwe hono onomphitilo patyi tuna-mbo tulipameke na vakwetu?

14 Oku ankho Paulu enda, ankho woovola vakwavo otyo akala navo ehimbwe. Vomomawaneno ankho Paulu novomundyila yae vapila, ankho vevetambula nawa. Otyipuka otyo ankho tyivekwatesako umwe unene ‘avelipameka.’ (Loma 1:11, 12) Noonthwe hono tuna onomphitilo ononyingi mbokulipameka na vakwetu. Namphila pamwe twahepa, mahi okulinga ononkhono mbokutambula omutalelipo womawaneno momaumbo etu, tupamekwa unene. — Loma 12:13.

‘Ame Nafwapo . . . Hitili-ale Ononkhia’ (Ovilinga 21:10-14)

15, 16. Oityi Angambu apopile, ya tyakalesile ñgeni vana ankho veli-po?

15 Momuvo Paulu akala na Filipi, meumbo lya Filipi amuya vali omunthu omukwavo ankho ulingwa unene onthilo utiwa o Angambu. Ankho vokuli meumbo lya Filipi vetyii umwe nawa okuti Angambu omuuli, ngwe oe-ale waulile ondyala imwe onene yaendele motyilongo etyi Kalaundiu eli nokutumina. (Ovil. 11:27, 28) Hamwe ovanthu ankho veli meumbo lya Filipi veya nokulipuka okuti: ‘Omukulu ou pahe weya vali okulinga-tyi? Oityi vali eya okutupopila?’ Angambu akwate epoha lya Paulu, ya ovanthu aveho oe vala ankho vapanena komaiho. Epoha liatyo olio ankho lina okapapo kamwe mutavela okupakamo onombongo novipuka ovikwavo. Angambu akwate epoha olio elikutu nalio kovikalo no komavoko. Pahe ahimbika okupopia. Otyipuka apopia wati: “Omphepo ikola yati: ‘Hekulu yepoha eli otyo makakutwa ñgaa nova Sundaa vomo Selusalei, avemupakula kovanthu vomihoko omikwavo.’” — Ovil. 21:11.

16 Etyi Angambu apopia tyalekesa umwe nawa okuti Paulu ankho mai ko Selusalei. Ankho makwatwa nova Sundaa “avemupakula kovanthu vomihoko omikwavo.” Otyipuka otyo Angambu apopile atyitilisa umwe unene owoma vana ankho veli-po. Luka wahoneka okuti: “Etyi tweiva otyipuka otyo, atyiti noonthwe naava ankho tuna-vo atuhimbika okupopia nae ahaye ko Selusalei. Paulu ati: ‘Vakwe pahe etyi muli nokulinga tyokulila ñgaa, mwahanda mumphoneswe anahalingi vali etyi napanga? Mutyii vakwe, ame nafwapo, nati umwe anahatili okukutwa, nii anahatili-ale okunkhila mo Selusalei, okunkhila enyina lya Tatekulu Sesusi.’” — Ovil. 21:12, 13.

17, 18. Oñgeni Paulu alekesile okuti ankho wahanda umwe okulinga etyi Siovaa ahanda, ya oñgeni vakwavo vakalele?

17 Nkhele soka. Aveho umwe, na Luka, avahimbika okupopila Paulu, vamwe otyo valila, ahaye ko Selusalei. Paulu etyimono okuti vemuhole umwe unene, tupu vesuka nae. Mahi apopi umwe nolwembia okuti, “mwahanda mumphoneswe anahalingi vali etyi napanga,” ya Onombimbiliya mbumwe mbupopia okuti ankho “vahanda okuteya omutima wae.” Mahi nongootyo, Paulu akakatela umwe mweetyi ahanda okulinga, ya ngeetyi ehetavelele-ale vomo Tilu, ahayeke vomo Sesaleya vemulingisise ahaye ko Selusalei. Mahi Paulu evepopila omokonda yatyi ena okwila-ko. Paulu ankho wakola umwe omutima! Ngeetyi tyalingile Sesusi, Paulu nae ankho wahanda umwe okwenda ko Selusalei. (Hemb. 12:2) Paulu hakuti ankho uhole ononkhia, mahi ankho utyii okuti ine ukaipaelwa-ko mokonda yokulandula Sesusi Kilisitu, utupu onthiki melivele.

18 Vakwavo pahe avakala-vo ñgeni? Avetavela etyi Paulu apopia. Ombimbiliya yati: “Etyi ehetavelele, atuyeke-ko, atwehemutyika-tyika vali atuti: ‘Mwene pahe tyeendele omu Siovaa ahandela.’” (Ovil. 21:14) Ankho vokuli nokutyika Paulu ahaye noko Selusalei avehemukuluminya vala alinge etyi vahanda. Avemutehelela umwe nawa, avetavela, mokonda vanoñgonoka okuti otyo umwe Siovaa ahanda, namphila kuvo ankho katyapepukile okutyitavela. Oungendi oo Paulu ankho malingi, ankho maumutwala umwe kononkhia. Ine vana vemutyika kavemupopilile okuti wahaye ko Selusalei, ñgeno ovipuka viemupepukilile vali.

19. Oityi tulilongesila kweetyi tyamonekele na Paulu?

19 Kweetyi tyaendele na Paulu tulilongesila-ko otyipuka tyimwe otyinene. Twahasoyesei vakwetu vahanda okulipaka movilinga vya Huku. Otyipuka otyo tyitukwatesako movipuka ovinyingi-ale, haputyina vala omunthu watyo maipawa. Vokuna ovana pamwe tyiveihama okutala ovana vavo vasapo omaumbo, vakaundapela Siovaa kovilongo ovikwavo. Namphila tyiveihama, kavevesoyesa opo vahaye-ko. Omukulukai umwe Ombangi ya Siovaa ukala ko Inglaterra utiwa o Phyllis, wapopia oñgeni akalele etyi omona wae omuhikwena ankho ena-e vala aike, atumwa akaivise mo Afilika. Wapopia okuti: “Tyandemenene-po umwe unene okutala omona wange ukahi nokwenda. Ngwe ankho maende kokule. Ankho tyanthyambukiswa umwe, mahi tupu otyo ndyikahi vala ñgana. Andyilikwambela unene ku Siovaa. Mahi mokonda mwene otyo ahanda, ame anehemusoyesa. Hemusoyesile mokonda ame-ale nemulongesile okuundapa vali unene movilinga vya Huku. Pahe omona wange uundapa-le omanima 30 movilongo ovio. Ononthiki ambuho ndyipandula Siovaa etyi omona wange nkhele ekahi nokuundapa motyilinga otyo.” Otyo tyitulongesa okuti otyiwa unene okupameka vana vaundapa unene movilinga vya Huku!

Otyiwa twahasoyese vana vaundapa unene movilinga vya Huku

“Vakwetu Avetuyakula Nawa Tyahambukwa” (Ovilinga 21:15-17)

20, 21. Oityi tyilekesa okuti Paulu ankho utyihole tyokukala na vakwavo vehole Siovaa, ya omokonda yatyi ankho etyiholelele tyokukala navo?

20 Etyi pakala, ovo Paulu avamaneka, avelipake mondyila okwenda noko Selusalei. Ovalongwa vamwe voko Sesaleya avevehindikila, tyilekesa okuti ankho vahanda okuvekwatesako. Otyipuka tyimwe otyiwa ovo Paulu ankho valinga pokulinga oungendi okwenda noko Selusalei, okuti apa vamalalela avaovola vakwavo avakala navo. Ko Tilu vavasile-ko ovalongwa va Kilisitu avakala navo ononthiki epandu-vali. Ko Petolomaita velikukunyine na vakwavo, avakala navo onthiki ike. Pahe ko Sesaleya avakala-ko ononthiki mbumwe meumbo lya Filipi. Etyi vatunda oko, vamwe vooko avahindikila ovo Paulu novomundyila yae, avekehika umwe ko Selusalei, avatambulwa nawa na Manasone, omulongwa umwe ankho uli-ko omanima omanyingi-ale. Luka wapopia okuti: “Etyi twehika mo Selusalei, vakwetu avetuyakula nawa tyahambukwa.” — Ovil. 21:17.

21 Tyimoneka umwe nawa okuti Paulu ankho utyihole unene tyokukala na vakwavo vehole Siovaa. Paulu ankho upamekwa unene na vakwavo ngeetyi noonthwe hono tupamekwa unene na vakwetu tufenda navo. Tyotyili otyipuka otyo tyapamekele unene Paulu, etyivili okukoleleya vokumuyele vaeta ononyengo ankho vahanda okumwiipaa.

a Tala okakasa kati: “ O Sesaleya Ombala yo Sundeya.”

b Tala okakasa kati: “ Okuti Ovakai Vapondola Okulongesa?