Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

OKAPITULU 27

‘Okwaava Oumbangi Waoya’

‘Okwaava Oumbangi Waoya’

Namphila Paulu akwatwa eli mo Loma, mahi nongootyo kayekele-po okwivisa

Okapitulu aka kapolwa momukanda Ovilinga 28:11-31

1. Onthumbi patyi Paulu novomundyila yae ankho vena-yo, ya omokonda yatyi?

 PAHE tuli menima 59 P.K. Ombapolo imwe yatundilila kotyilongo tyo Malata okwenda noko Italia. Ombapolo oyo yatyinda ovilia. Mombamba yombapolo oyo mwamatwa “Ovana va Seusi.” Mombapolo omo muna Paulu wakwatwa novomundyila yae ovo Luka na Alisitaluku. (Ovil. 27:2) Ankho kavekahi ngovanthu ovakwavo vasoka okuti ovana va Seusi omapaha vatiwa o Castor na Polux maveveamena. (Tala okatoi mo Mbimbiliya yokulilongeswa momukanda Ovilinga 28:11.) Mahi Paulu novomundyila yae ankho vafenda Siovaa, Huku wapopilile Paulu okuti maende ko Loma akaave oumbangi ekehika atee ku Sesale. — Ovil. 23:11; 27:24.

2, 3. Opi ovo Paulu vakwatele pokulinga oungendi okwenda noko Loma, ya olie wemukwatesileko?

2 Pahe avehiki motyilongo tyitiwa Silakusa, otyilongo tyimwe otyiwa tyoko Silisia, avakala-mo ononthiki ononthatu. Pahe etyi vatunda oko, avaende noko Lesiu kombwelo yo Italia. Mokonda ankho veli nokutahwa nomphepo yatundilila kombwelo, ombapolo ayeende onokilometulu 320 atee yehika apa patalamena onombapolo, patiwa opo Puteoli ko Italia (hono oponthele po Napoles). Vaendele umwe liwa, avehiki apa patalamena onombapolo monthiki ya vali. — Ovil. 28:12, 13.

3 Pahe Paulu uhungi umwe kokuhika mo Loma, omu ankho mavelivasi nomutumini omunene utiwa o Nelu. Moungendi oo auho valingile, “Huku omupameki” ankho ukahi nokukwatesako Paulu. (2 Kol. 1:3) Ngeetyi matulilongesa mokapitulu aka, Huku kemuyekele-po, ya Paulu atwalako okuta ombili ovilinga viokwivisa.

“Paulu . . . Apandula Huku, Atyimupe Umwe Ononkhono” (Ovilinga 28:14, 15)

4, 5. (a) Oñgeni Paulu novomundyila yae vatambulilwe ko Puteoli, ya mokutala oityi Paulu ankho ayekelwe namphila onkhwatwa? (b) Ouwa patyi ovanthu va Siovaa vapola-ko tyina vena onondunge namphila pamwe veli umwe mokaleya?

4 Etyi ovo Paulu novomundyila yae vehika ko Puteoli, ‘avavasi-ko ovafendi vakwavo, avevekengelela vakale oko navo ononthiki epandu-vali.’ (Ovil. 28:14) Tuna okulinga ngeetyi tyalingile ovanthu vana ankho vatambula nawa vakwavo. Tuna onthumbi yokuti Paulu novomundyila yae vapamekele unene ovanthu vana moupanga wavo na Huku. Mahi oñgeni omunthu wakwatwa apondola umwe okuyekwa ngootyo alinge ovipuka ahanda? Mokutala omokonda omafwalali okuyunga ovikonde etyimwene okuti Paulu omunthu uyumbwa onthumbi.

5 Hono, ovanthu va Siovaa vapakwa movikaleya, pamwe vayekwa umwe valinge ovipuka vimwe mokonda ovanthu vekahi nawa, vayumbwa onthumbi. Tutalei etyi tyaendele ko Romenia. Omulume umwe ankho wavaka anakelwa omanima 75 mokaleya, ahimbika okulongeswa Ombimbiliya, pahe ahimbika okuyeka-po okulinga ovipuka ovivi. Etyi vemumona umwe wapiluluka, vana vokwakalela komutwe ononkhwatwa mokaleya avahimbika okumutuma akalande ovipuka viomokaleya konovenda. Mwene ankho wenda umwe vala aike tyahayungwa. Ngokuti, tyina tuna onondunge ovanthu vetyimona, avankhimaneka Siovaa. — 1 Pet. 2:12.

6, 7. Oñgeni ovalanduli va Kilisitu vomo Loma valekesile okuti vehole vakwavo?

6 Etyi Paulu novomundyila yae vatunda ko Puteoli, mokutala avaende onokilometulu 50 atee vehika mepunda-umbo lyo Kapwa, pahe avakwate ondyila ivetwala noko Loma. Etapalo liatyo ankho liankhimana unene mokonda ankho liatunthilwa nawa nomamanya, tyina ovanthu ankho vakwata-mo vetyivila okumona ovipuka oviwa viomo Italia, tupu pamwe ankho vetyivila umwe okumona elunga Menditelaniu. Tupu etapalo olio ankho likwata pohika imwe ina omaande omanyingi patiwa Pontino, okutunda opo okwenda noko Loma, ankho paendwa onokilometulu 60. Oko ankho kuna opalasa yo Apiu. Luka wapopia okuti: “Vakwetu vo oko etyi vetwiiva,” vamwe veile mopalasa yo ko Apiu, ovakwavo ankho veli nokuvekevela Ponondywo Ononthatu, oku ovanthu ankho vatalama vapululukwepo tyina valinga oungendi. Ankho paendwa onokilometulu 50 okwenda noko Loma. Otyipuka otyo valingile ankho tyilekesa okuti vehole unene vakwavo! — Ovil. 28:15.

7 Opalasa yo Apiu ankho hamphangu-ko ikahi nawa opo omunthu apululukwepo tyina aenda ehimbwe. Omuhoneki umwe omu Loma utiwa o Horácio wapopia okuti mopalasa yo Apiu ankho “mweyula vala ovanthu vokwenda nonombapolo, na vana vena onondywo mbokulalela, mahi vehena-le onthilo novanthu.” Tupu wapopia okuti “omaande atyo kaetavela-le okweenwa, atoyesa unene.” Nae mwene ankho ketavela okulia mopalasa omo. Namphila mopalasa omo ankho mwehekahi-ale nawa, mahi ovalanduli va Kilisitu vatundile umwe ko Loma aveya okuwana ovo Paulu novomundyila yae mopalasa omo, vakondoke navo ko Loma.

8. Oityi Paulu apandulilile Huku etyi amona vakwavo?

8 Ombimbiliya ipopia okuti: “Paulu, oko ati vala tuke kuvo apandula Huku, atyimupe umwe ononkhono.” (Ovil. 28:15) Paulu etyi amona vala vakwavo, hamwe vamwe ankho velimwene-ale, atyimupameka umwe ahambukwa. Mahi omokonda yatyi Paulu apandulilile Huku? Omokonda Huku oe ukwatesako ovanthu nononkhono mbae avakala nolwembia. (Ngal. 5:22) Hono, ononkhono mba Huku tupu mbwaavela ondundo ovanthu va Huku valingile-ko vakwavo ovipuka oviwa, nokuvepameka. — 1 Tes. 5:11, 14.

9. Oñgeni tupondola okulinga ngeetyi tyalingile ovanthu vokwatambulile nawa ovo Paulu?

9 Hono ononkhono mba Huku mbwaavela ondundo Onombangi mba Siovaa opo vatambule nawa ovatalelipo vomawaneno, no nomisionaliu novakwavo vali veli movilinga viomuvo auho, velikwatehila opo vaundape vali unene movilinga vya Siovaa. Lipula okuti: ‘Oityi ndyipondola okulinga ndyikwateseko omutalelipo womawaneno nomukai wae? Okuti ndyipondola okuvetelekela-po okulia nokuvelingila-ko vali ovipuka ovikwavo? Okuti ndyipondola okuliava opo ndyiundape navo movilinga viokwivisa?’ Ine ulinga ngootyo mopamekwa unene, ngeetyi Paulu apamekele vakwavo mokwevepopilile ovipuka oviwa amwene movilinga vya Huku. — Ovil. 15:3, 4.

“Elongeso Liatyo Eli Lipopiwa-le Vala Omapita” (Ovilinga 28:16-22)

10. Oñgeni Paulu ankho ekahi etyi eli mo Loma, ya oityi alingile etyi ehika-mo?

10 Etyi Paulu naava ankho ena-vo vehika mo Loma, “Paulu etavelwa vakale vala aveke nefwalali limuyunga.” (Ovil. 28:16) Kohale, omunthu onkhwatwa mahi otyo eli vala meumbo, ankho ukala nefwalali limuyunga, akutilwa mulio opo ahahene. Namphila Paulu ankho onkhwatwa, mahi nongootyo ankho wiivisa oviwa ovipe. Omalienge ana akutilwe nao aehemutalameka aivise oviwa ovipe. Etyi pakala ononthiki ononthatu, Paulu aihana omanene-atyo ova Sundaa eye apa eli evepopile evi viaenda-enda-po ekehike mo Loma.

11, 12. Oityi Paulu apopile opo ova Sundaa vomo Loma vehemulinge okapungulula?

11 Paulu apopila ova Sundaa aihanene okuti: “Vakwe, vanthu vetu, ame halingile umwe natyike tyapenga tyinumanesa ovanthu hamwe tyipikiya oviso vionombwale mbetu, mahi ame uno nakwatwa, napolwa umwe ko Selusalei neya okupakulwa pomavoko ova Loma. Etyi napulwa-pulwa, avahande umwe okundyeka, mokonda ndyitupu-ale etyi nalinga vamona tyindyipaesa. Etyi ova Sundaa vaanya, pahe atyimphe vala okwiita andyiti omphela yange yende ku Sesale, mahi hetyilingilile okwati hamwe ndyina etyi nahanda okukapopia ovanthu vetu valinga.” — Ovil. 28:17-19.

12 Paulu mokwapopila ova Sundaa vana okuti “vanthu vetu,” ongatyina ankho ekahi nokuvepopila okuti ame ndyiwenyi, opo vehemulinge okapungulula. (1 Kol. 9:20) Tupu evepopila okuti keile okuhunga ova Sundaa, mahi waeta umwe vala omphela yae ku Sesale. Mahi ova Sundaa vana ankho kavetyii okuti Paulu waeta omphela yae ku Sesale. (Ovil. 28:21) Oityi ova Sundaa vomo Sundeya vahapopilile ova Sundaa vomo Loma okuti pena ou maeta omphela yae ku Sesale? Omukanda umwe wapopia okuti: “Ombapolo Paulu aendelele mokutala oyo yatetekelele okuhika ko Italia etyi outalala walamba. Mokonda onombapolo ankho kambweende-ale poutalala, ova Sundaa voko Selusalei kavetyivilile okutuma omukanda ko Loma ukevepopila okuti oku makuya omunthu umwe maeta omphela yae.”

13, 14. Oityi Paulu apopilile ova Sundaa, ya oñgeni tupondola okumuhetekela?

13 Paulu pahe apopila ova Sundaa oviwa ovipe, apopi otyipuka tyimwe ankho matyivekalesa nolumbwe, ati: “Otyo naitila ndyimumone-vo vala, ndyipopie-vo vala noonwe, tyankhutisa umwe ñgaa nelienge eli, otyetyi onthwe va Isilayeli tukevela.” (Ovil. 28:20) Otyipuka Paulu apopia ovalanduli va Kilisitu ankho vaivisa, o Mesiya Nouhamba wae. Ovakulu ova Sundaa avemupopila okuti: “Onthwe twasoka twati hahe okutehela etyi ove mwene usoka, mokonda mwene elongeso liatyo eli lipopiwa-le vala omapita onohika mbatyo ambuho.” — Ovil. 28:22.

14 Tyina tuna omphitilo yokupopila ovanthu oviwa ovipe, otyiwa tulilongesile kweetyi tyalingile Paulu mokupopia ovipuka mavipe ovanthu olumbwe vahande okutehelela etyi tuvepopila. Matuvasi ovipuka oviwa tupondola okupopila ovanthu vakale nolumbwe momukanda Omwenyo Wetu Woukilisitau Novilinga Vietu no momukanda wokwati Linga Ononkhono Mbokutanga Nokulongesa Nawa. Okuti tyina uli movilinga viokwivisa, ulinga ngeetyi tyahonekwa momikanda ovio?

‘Twavei Oumbangi Waoya’ Ngeetyi Tyalingile Paulu (Ovilinga 28:23-29)

15. Ovipuka patyi vikwana tulilongesila kweetyi tyalingile Paulu?

15 Pahe monthiki velipakelamo, ova Sundaa “aveya ovanyingi vali” mondywo Paulu ankho eli. Paulu “ahimbika umwe komuhuka okuvepotoyolela Ouhamba wa Huku, evepe oumbangi waoya atee kongulohi, tyokwahanda umwe vetavele Sesusi, vetavele Novitumino vya Mwisesi, Novauli.” (Ovil. 28:23) Kweetyi Paulu alingile tulilongesila-ko ovipuka vikwana. Tyo tete, Paulu wapopile vali unene Ouhamba wa Huku. Tya vali, wapotoyolele umwe nawa ovipuka, opo ava ankho vemutehelela vemutavele. Tya tatu, etyi apopia etyipolo umwe Mondaka ya Huku. Tya kwana, alingi umwe otyilinga otyo nomutima auho, okuhimbikila umwe komuhuka atee kongulohi. Noonthwe otyiwa tulinge ngeetyi tyalingile Paulu. Oityi tyatundililile-ko etyi Paulu aava oumbangi? Luka wahoneka okuti: “Vamwe pahe avetavela ovipuka apopia; ava vamwe avehetavela. Pahe etyi pelinanwa-nanwa vala, vamwe otyo vatunda-po venda.” — Ovil. 28:24, 25a.

16-18. Oityi tyahahuvisile Paulu etyi ova Sundaa vamwe vehetavelele, ya oityi tulilongesila kweetyi alingile tyina ovanthu vehetavela pokuvepopila ondaka ya Huku?

16 Otyipuka otyo Paulu atyehemuhuvisa, mokonda ondaka ya Huku yapopile-ale okuti ovanthu ankho ongootyo mavalingi, tupu wetyimwene-ale ononthiki mbumwe konyima. (Ovil. 13:42-47; 18:5, 6; 19:8, 9) Otyo Paulu apopilile ovanthu vana ankho vekahi nokwenda vahahande okumutehelela okuti: “Omphepo ikola yapopilile momuuli Isaiya, wapopile umwe onombwale mbenyi, watile: ‘Enda kovanthu ovo oti: “Onwe okutehelela mamutehelela, mahi kamamukungunyika, okutala mamutale, mahi kamamumono-po. Mokonda omitima viovanthu ava kavitamphuka.”’” (Ovil. 28:25b-27) Ondaka “kavitamphuka” mo Ngeleku ipopia omutima “watena,” “una otyilenga otyinyingi,” omutima wahayeke ondaka ya Huku inyingile mwo. (Ovil. 28:27) Ovanthu vana koitatu ankho vaetesa umwe onkhenda!

17 Pokumanuhula pahe Paulu apopi okuti “ovanthu vomihoko omikwavo” mavetavela ondaka ya Huku. (Ovil. 28:28; Ovii. 67:2; Isa. 11:10) Hakuti Paulu ankho wapopia vala tyahasokele. Mahi wapopia otyili mokonda wamwene-ale ovanthu ovanyingi veheva Sundaa vetavelele ondaka ya Huku! — Ovil. 13:48; 14:27.

18 Ngeetyi tyalingile Paulu, noonthwe twahanumanei tyina ovanthu vehetavela oviwa ovipe. Onthwe tutyii-ale okuti haaveho mavakoyo-po ondyila yomwenyo. (Mat. 7:13, 14) Mahi tyina ovanthu vena omutima omuwa vetavela avafende Siovaa tuhambukwa unene, ya tuvetambula nawa mewaneno. — Luka 15:7.

“Otyo Evepopila Ouhamba wa Huku” (Ovilinga 28:30, 31)

19. Oityi Paulu alingile etyi ankho akwatwa?

19 Onondaka mbokumanuhula omukanda Ovilinga Luka ahoneka mbupameka unene. Ngwe wati: “Mondywo omo [Paulu] ankho akala otyo afeta, wakalele-mo omanima evali, aveho vemweendela ankho uveyakula nawa, otyo evepopila Ouhamba wa Huku, otyo evelongesa etyi tyayemba ku Tatekulu Sesusi Kilisitu tyehena-le otyinkhe pokupopia, apehena-le ou ankho umutyika.” (Ovil. 28:30, 31) Ku Paulu tulilongesila-ko okukala ovanthu vatambula nawa ovaenda, vena eyumba-nthumbi, vata ombili ovilinga vya Huku!

20, 21. Popia oviwa viatukile kweetyi Paulu ankho alinga etyi eli mo Loma.

20 Umwe Paulu atambulile nawa utiwa o Onesimu, omupika wa Filemo wahenene ko Kolosu. Paulu oe wakwatesileko Onesimu okukala omulanduli wa Kilisitu. Pahe Onesimu akala umwe omunthu ‘uyumbwa onthumbi, omunthu Paulu ehole unene.’ Mokupopia etyi tyayemba ku Onesimu, Paulu wati Onesimu “omona wange . . . , pahe ame nalinga he.” (Kolo. 4:9; File. 10-12) Paulu wahambukilwe unene okukala na Onesimu! a

21 Pena vali ovanthu ovakwavo vamwene oviwa kweetyi tyalingile Paulu. Paulu wahonekelele ova Filipu, evepopila okuti: “Etyi nakondya natyo, tyina tyekekulisa umwe vali pahe oviwa ovipe, omalienge nakutwa-kutwa nao, tyokwakutilwa umwe Kilisitu, alinga okunoñgonokesa ovaunyingi aveho, Ovayungi Vohamba, nkhele novakwavo vali. Ovataveli vakwetu mu Tatekulu pahe vapola umwe ononkhono momalienge ange, pahe vapameka vapopia umwe ondaka ya Huku tyehena-le owoma.” — Fili. 1:12-14.

22. Oityi vali Paulu alingile etyi ankho eli mo Loma tyakwatwa?

22 Paulu wakwatele umwe nawa omuvo wae etyi ankho eli mo Loma tyakwatwa, ahoneka omikanda hono vili mo Mbimbiliya. b Omikanda ovio viapamekele unene ovalanduli va Kilisitu ahonekelele. Noonthwe hono omikanda ovio vitupameka unene. — 2 Tim. 3:16, 17.

23, 24. Oñgeni Onombangi mba Siovaa hono vahetekela Paulu tyina vapakwa movikaleya mokonda yokufenda Siovaa?

23 Namphila omukanda Ovilinga wahapopi onalupi Paulu ayovoka, mahi wakalele tyakwatwa omanima ekwana. Mo Sesaleya, mokaleya wakalele-mo omanima evali. Mo Loma namo wakalele-mo omanima evali. c (Ovil. 23:35; 24:27) Mahi nongootyo ahasoyo elikwatehila umwe movilinga ankho alingila Huku. Hono, vamwe Ponombangi vapakwa movikaleya mokonda yokufenda Siovaa. Nongootyo vahambukwa umwe vala, kavayeke-ko-ale okwivisa. Tala vala etyi tyalingile umwe utiwa o Adolfo, wapakelwe mokaleya ko Sipanya mokonda yokwahai koufwalali. Epulisa limwe liemupopilile okuti: “Ove wetuhuvisa unene. Sokako onthwe tututumba umwe tukumonese ononkhumbi, mahi ove uyola-yola vala, nokupopia upopia umwe vala nawa.”

24 Etyi pakala, Adolfo pahe ankho vemuyumba umwe unene onthumbi. Atee vala mokaleya akala, tyina eli-mo kavayeilapo vali. Pamwe ankho omapulisa enda umwe apa Adolfo apakwa mokaleya opo ekemupule ovipuka vimwe vyo Mbimbiliya. Epulisa limwe ankho linyingila apa Adolfo akala likatange Ombimbiliya, ngwe Adolfo otyo ayunga pombundi. Soka-ko onkhwatwa pahe ankho oyo iyunga omuyungi! Noonthwe tulingei ngeetyi tyihole okulinga vakwetu Onombangi ‘atupopi umwe ondaka ya Huku tyehena-le owoma’ namphila pamwe okutyilinga tyahapepukile.

25, 26. Onondaka patyi mba Sesusi Paulu amwene etyi mbelifwilapo, ya oñgeni onondaka ombo mbukahi nokufwiswapo mononthiki mbuno?

25 Omukanda Ovilinga upopia omutumwa wa Kilisitu ankho wakwatwa ‘wiivisa oviwa ovipe Viouhamba wa Huku kovanthu aveho vemweendela.’ Mokapitulu ko tete, tuvasa-mo otyilinga Sesusi aavelele ovalanduli vae etyi evetile: “Onwe mamupewa ononkhono tyina omphepo ikola yamemulaukila, mamukalinga onombangi mbange mo Selusalei no mo Sundeya no mo Samaliya, amwii atee konohika mbokokule-kule kombanda yohi.” (Ovil. 1:8) Etyi pehenelambe omanima 30 tundee apa Sesusi apopia onondaka ombo, oviwa ovipe Viouhamba ankho “viapopiwa-le movanthu aveho veli mombwelo yeulu.” d (Kolo. 1:23) Tutyeete umwe nawa okuti Huku ankho ukahi nokukwatesako ovanthu vae nononkhono mbae! — Sak. 4:6.

26 Hono, tupu ononkhono mba Huku mbukwatesako ovalembulwa ‘nonongi ononkhwavo’ vatwaleko ‘okwava oumbangi waoya wayemba Kouhamba wa Huku’ movilongo vilamba po 240! (Swau 10:16; Ovil. 28:23) Okuti noove ukahi nokuundapa unene movilinga ovio?

a Paulu ankho wahanda umwe ñgeno ukala na Onesimu, mahi ankho kapondola okukala nae mokonda ine walingile ngootyo, ñgeno waliatela kovitumino vyo Loma. Onesimu ankho una-le hekulu yae utiwa o Filemo, omulanduli wa Kilisitu. Otyo Paulu akondolelele Onesimu ku Filemo. Etyi emukondola, emwaavela omukanda eutwale ku Filemo mokutala umupopila okuti una okutambula nawa omupika wae tupu wakala omupika wa Kilisitu. — File. 13-19.

c Tala okakasa kati: “ Evi Paulu Alingaile Etyi Enima 61 Liapwa.