Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

OKAPITULU 26

“Pano Petupu-ale ou Mavombo-po”

“Pano Petupu-ale ou Mavombo-po”

Paulu walekesa okuti una onthumbi mu Siovaa tupu uhole ovanthu, etyi ankho veli mombapolo yahanda okunyingila kohi yomeva

Okapitulu aka kapolwa momukanda Ovilinga 27:1–28:10

1, 2. Opi Paulu ankho maende nako, ya mokutala oityi ankho tyemulingisa unene otyiho?

 OMUTUMINI Fesitu wapopilile Paulu okuti: “Pahe ku Sesale oko umwe mayeende.” Paulu pahe ankho usoka vala kweetyi apopililwe nomutumini Fesitu, mokonda ankho utyii okuti matyimweetela ovitateka. Paulu ankho ukahi-ale tyakwatwa omanima evali. Oungendi oo wokwenda ko Loma pahe ankho utya-o. (Ovil. 25:12) Tyina Paulu asoka komaungendi alingaile nombapolo, hapeho ankho ahinangela ovipuka oviwa mokonda wakalaile novitateka. Tyipondola ankho ukahi nokusoka ovipuka ovinyingi mavimumonekela no kweetyi ankho makapopia na Sesale.

2 Paulu ‘tutatu himaa ankhila melunga’ tupu wakalele onthiki ike mokati kelunga. (2 Kol. 11:25, 26) Oungendi oo ankho welikalela nomaungendi ankho ehole-ale okulinga tyina ahakwatelwe akaivise oviwa ovipe. Mahi Paulu pahe ankho onkhwatwa, ya maende oungendi omule, onokilometulu 3.000 okutunda ko Sesaleya okwenda noko Loma. Pahe okuti ankho mehiki umwe nawa? Nankho vehika umwe ko Loma, okuti hamwe ankho maipawa? Hinangela okuti ankho Paulu matwala omphela yae komutumini omunene vali pomuvo pana.

3. Oityi mwene Paulu ankho ahanda okulinga, ya oityi matulilongesa mokapitulu aka?

3 Pahe twanoñgonoka ovipuka ovinyingi viayemba ku Paulu. Tyina usoka, okuti Paulu ankho wehulilwa mokonda yovipuka mavimumonekela? Au! Namphila Paulu ankho etyii okuti mamoneswa ononkhumbi, mahi mwene mwene etyi ankho malingwa ketyii. Paulu ankho utyii okuti nankho ulinga umwe unene otyiho, utupu-ale etyi malingi. Paulu tupu ankho utyii okuti okulinga unene otyiho, tyipondola vala okumupola ehambu. (Mat. 6:27, 34) Ankho utyii okuti Siovaa wahanda apopile ovanthu aveho oviwa ovipe, atee umwe ovatumini. (Ovil. 9:15) Etyi Paulu mwene ankho ahanda, okufwisapo umwe nawa otyilinga tyae namphila ankho mamoneswa ononkhumbi. Noonthwe twahanda okulinga ngeetyi tyalingile Paulu. Pahe matutale evi viaendaile na Paulu moungendi wae neetyi tulilongesila-ko.

“Omphepo Ankho Ili Nokutweenda Omapita” (Ovilinga 27:1-7a)

4. Ombapolo Paulu aendele nayo ankho ikahi ñgeni, ya ovalie ankho ena-vo?

4 Paulu nononkhwatwa ononkhwavo, ankho veli nokuyungwa nefwalali lyo mo Loma litiwa o Suliu. Ngwe avaende nombapolo imwe ankho yehika umwe pahe ko Sesaleya. Ombapolo oyo ankho yatunda motyilongo tyo Lembu ankho tyikala pokati kelunga, mepunda-umbo lyo Mitileni mo Asiya Menor apa ankho patalamena onombapolo patiwa o po Andalamitiku. Ankho mayeende nokombanda, pahe aikaya nokoutakelo otyo italama-talama ilongolole nokulongela ovityuma. Omunthu okweendela monombapolo ombo ankho kaende-ale nawa. Pahe ononkhwatwa, ankho mbeenda umwe vala omapita. (Tala okakasa kati: “ Okweenda Nonombapolo Mbokutyinda Ovityuma, Nonombapolo Mbokufetesa.”) Mahi Paulu ankho haeko vala omulanduli wa Kilisitu uli povifwanga vina viakwatwa. Ankho vena Luka na Alisitaluku. Ngwe tyili otyipuka otyo, Luka oe umwe wetyihoneka. Onthwe katutyii ine omapanga a Paulu vafetele ine hamwe veveyekele vala vaende otyali mokonda vaundapela Paulu. — Ovil. 27:1, 2.

5. Ovalie Paulu akalele navo mo Sindone, ya oityi tulilongesila-ko?

5 Pahe etyi vaenda onthiki ike melunga, avaende onokilometulu 110 okwenda nokombanda, ombapolo aitalama mo Sindone, kelunga lioko Silia. Mokutala Suliu Paulu kemulingile ngononkhwatwa ononkhwavo, mokonda Paulu ankho omu Loma ya ombonge ankho kainepopie okuti Paulu wavelwa onombei. (Ovil. 22:27, 28; 26:31, 32) Suliu ayeke Paulu atuluke mombapolo akatale ovalanduli va Kilisitu ovakwavo. Ovalanduli va Kilisitu voko Sindone mokutala vahambukilwe unene mokonda ankho mavakwatesako Paulu ankho wakala-le ehimbwe tyakwatwa! Noove uhinangela onthiki imwe watambulile nawa mukwenyi, pahe etyi wakala nae ekupameka? — Ovil. 27:3.

6-8. Opi ovo Paulu vakwatele etyi vatunda mo Sindone, ya onomphitilo patyi Paulu akalele nambo?

6 Etyi ombapolo oyo yatunda ko Sindone, ayeende ko Silisia popepi nepunda-umbo Paulu atyitilwa litiwa o Talusu. Luka kapopile okuti ombapolo yatalamene ponomphangu ononkhwavo, mahi wapopia okuti “omphepo ankho ili nokutweenda omapita.” (Ovil. 27:4, 5) Namphila melunga ankho mwalinga unene omphepo, mahi tutyii okuti nongootyo Paulu waivisile kovanthu ankho veli mombapolo. Waivisile kononkhwata ononkhwavo no kovokutaha ombapolo, nokomafwalali tupu waivisile kovanthu avasile apa ombapolo yatalamaine. Okuti noove uhole okulinga nga Paulu, oivisa kovanthu aveho uvasa?

7 Ombapolo pahe aihiki ko Mila, mo Asiya Menor. Paulu navakwavo avavelama mombapolo onkhwavo yenda noko Loma. (Ovil. 27:6) Pononthiki pana, ova Loma ankho vapola ovilia mo Isitu. Onombapolo mboko Isitu mbokutyinda ovilia, ankho mbutalama mo Mila. Suliu etyi amona imwe ponombapolo ombo, ngaamo apaka omafwalali novikonde ankho aenda navio. Mokutala ombapolo oyo ankho onene vali kwei ankho vavelama po tete. Ankho yatyinda otiliku onyingi novanthu vena 276. Ankho mwati umwe novatahi vombapolo, nomafwalali, nononkhwatwa, hamwe novanthu ovakwavo vali venda noko Loma. Mombapolo omo, Paulu ankho una-mo vali ovanthu ovanyingi apondola okwivisa. Ngatyo umwe alinga.

8 Pahe avaviuku ko Kinindu, koutakelo wo Asiya Menor. Tyina melunga mwahalingile omphepo, mwene ankho paendwa vala onthiki ike. Luka wahoneka okuti: “Atukala ononthiki ononyingi tyeenda vala, ankho tulihindaika vala, pahe atuhiki mo Kinindu, mahi pakalele ovilinga.” (Ovil. 27:7a) Ovipuka pahe ankho vili vala nokuvilapo. (Tala okakasa kati: “ Omphepo mo Menditelaniu.”) Tyina ovanthu ankho veli vala nokutahwa-tahwa nomphepo nomaande, tyipondola ankho vatila owoma.

“Omphepo Ankho Yalinga Onene Ili Nokutupuka-puka Vala” (Ovilinga 27:7b-26)

9, 10. Ovitateka patyi ovo Paulu vakalele navio etyi vehungi ko Keleta?

9 Wokululika vokutaha ombapolo ankho wahanda okwiitahela koutakelo, mahi Luka wali-po wapopia okuti “omphepo ankho ili nokututahela oku kwehe-ko.” (Ovil. 27:7b) Tyina ombapolo ankho ili nokweenda, akuya omphepo imwe onene aiitahela kombwelo ngooko. Ngeetyi vakwatele-ale ko Sipele vayepe omphepo, pahe avakwate vali konthele ko Keleta vayepe omphepo. Etyi pahe ombapolo yakwata mo Salumone, mo Keleta, ovipuka pahe avihimbika okukala nawa katutu. Omokonda yatyi? Omokonda ombapolo pahe ankho yehika apa pahalingile unene omphepo, kombwelo yotyilongo tyatyo, ayahatahwa-tahwa vali nomphepo. Mokutala etyi vehika motyilongo otyo, ovanthu mombapolo avafimi-po umwe mokonda ankho vatila owoma, pahe ombapolo ankho kaili vali nokutahwa-tahwa unene! Mahi mokutala ovanthu vokutaha ombapolo oyo, ankho vekahi vali nokulinga otyiho mokonda omuvo woutalala ankho ukahi nokuhika-po.

10 Luka wapopia okuti: “Atyitupwilisa unene okutyama nelunga, atukehika pamwe patiwa o Pokuhikila Onombapolo Popawa.” Namphila vakwatele kononthele vayepe omphepo, nongootyo okutaha ombapolo ankho katyapepukile. Mahi avavasi apa pahakelwa onombapolo. Vakalele-po omuvo ulifwe-pi? Luka wapopia okuti vakalele-ko “umwe ononthiki.” Mahi nongootyo omuvo oo ankho kaukahi nawa mokonda mohanyi ya Tungonkhe noya Kulindi, okulinga oungendi melunga ankho katyapepukile. — Ovil. 27:8, 9.

11. Oityi Paulu apopilile ovanthu ankho ena-vo mombapolo, mahi ngwe avalingi ñgeni?

11 Vamwe ankho vokwaendela mombapolo hamwe vapulile Paulu ine tyitavela okutwalako okulinga oungendi, mokonda Paulu walingaile-ale omaungendi omanyingi mo Menditelaniu. Paulu evepopila okuti hahe nkhele twahaye. Tupu evepopila okuti “ine twenda haa matyitunyono, matukapeseka, kamatupeseka vala kovityuma no kombapolo, matupeseka umwe nomwenyo wetu.” Mahi wokutaha ombapolo nahekulu yayo, avati tuna okwenda umwe. Hamwe vasokele okuti tuna okuvasa apa papama vali. Avetyipopila Suliu ngwe etavela, ya ovanyingi vatyo vokuli mombapolo ankho vahanda okuhika apa patalamena onombapolo patiwa Fenikisi. Opo yatyo, tyipondola ankho pekahi vali nawa pala okukalapo poutalala. Etyi pahe okamphepo katunda kombwelo kahimbika okufila, ombapolo aikatuka ayeende. — Ovil. 27:10-13.

12. Etyi ovo Paulu vatunda ko Keleta ovitateka patyi vakalele navio melunga, ya vokutaha ombapolo avalingi ñgeni?

12 Kavaendele-ale ehimbwe, akuya omphepo imwe onene yatundilila kombanda. Avakwate ponthele pokalongo kamwe katiwa o Kaunda vayepe omphepo, paendwa onokilometulu 65 okutunda Pokuhikila Onombapolo Popawa. Mahi omphepo ankho ipondola okutaha ombapolo aiitwala no kombwelo, apa ankho pena oluheke popepi no Afilika. Mokwehulilwa, vokutaha ombapolo avananeko okawato ankho keli konyima avekepake mombapolo. Mahi katyapepukile mokonda mokutala mokawato katyo ankho mweyula omeva. Avakutu ombapolo nomapanda nomalienge, opo omavai ehelihakauluke. Pahe avavoveka ovinyanga viokweendesa ombapolo aitahwa vala nomphepo. Mokutala otyipuka otyo tyevetilisile unene owoma. Otyo valinga ngoti ankho ononkhono-mphwila vala mokonda ombapolo ankho ili vala nokutahwa-tahwa nomphepo. Monthiki ya tatu avakwate ovipuka viomombapolo, aveviyumbu melunga opo ombapolo ipepukilwe vali. — Ovil. 27:14-19.

13. Etyi ombapolo ankho ikahi nokutahwa-tahwa nomphepo, mokutala ovanthu ankho vekahi ñgeni?

13 Ovanthu aveho mombapolo ankho vatila owoma. Mahi Paulu novomundyila yae ankho kavatilile owoma, mokonda Tatekulu wapopilile-ale Paulu okuti makaava oumbangi ko Loma, ya oandyu imwe aimupopila-tyo vali. (Ovil. 19:21; 23:11) Vakalele onosimanu onombali mahi omphepo nii vala ayahatalama. Mokonda ankho ombila iloka vala, kwalinga omakaka, ekumbi kalimoneka nononthungululu kambumoneka, vokutaha ombapolo ankho pahe kavei vali apa vekahi, nooku venda nako kavekweete. Pahe ovanthu ankho nondyala vetupu-ale vali. Okuti omunthu tyina tyati umwe oe waliwa noutalala, oe ukahi nokulokwa, oe watila owoma, oe waeva ombungo, utyivila umwe vali okusoka kokulia?

14, 15. (a) Omokonda yatyi Paulu apopilile vali ovanthu ankho veli mombapolo etyi evepopilile-ale kohale? (b) Oityi tulilongesila kweetyi Paulu apopilile ovanthu vana?

14 Paulu pahe atalama pokati kavo, apopi etyi evepopilile-ale. Mahi hakuti ankho ukahi nokuvepopila okuti ‘ame nemupopilile-ale amwehenthavela.’ Mahi wetyipopia vala opo ovanthu vetyimone okuti etyi apopile otyili, ñgeno ankho otyo umwe valinga. Wevepopilile okuti: “Pahe ndyimuti, likwatehilei, pano petupu-ale ou mavombo-po, ombapolo vala maipeseka.” (Ovil. 27:21, 22) Tyipondola ovanthu vahambukilwe etyi veiva etyi tyapopia Paulu! Paulu tupu ankho wahambukwa unene mokonda wapopila ovanthu etyi Siovaa emupopilile okuti tyilinge oe tyilinge ovanthu ankho ena-vo mombapolo, petupu ou mavombo-po. Otyo tyitulongesa okuti Siovaa wesuka unene novanthu aveho. Petulu wahoneka okuti: “Siovaa . . . kahande nawike eye okuhanywa-ko, mahi wahanda aveho vehike kokulivela.” (2 Pet. 3:9) Naina otyiwa tulinge ononkhono tupopile ovanthu aveho ondaka ya Siovaa opo veye okuhupa! Omwenyo wavo utei kwootyo.

15 Paulu waivisile kovanthu ovanyingi ankho veli mombapolo evepopila ‘etyi Huku atolele.’ (Ovil. 26:6; Kolo. 1:5) Mokonda pahe ovanthu aveho ankho vasoka okuti ombapolo maiteke, Paulu evepopila okuti mavahupu, kamavankhi. Wevepopila okuti: “Kounthiki naendelelwe noandyu ya Huku, Huku yange, ou ndyilingila ovilinga vikola yati: ‘Paulu wahatile owoma. Ove una umwe okukatalama kotyipala tya Sesale, tala! Huku wekupa ovanthu ava aveho muna-vo mombapolo.’ Vakwe Likwatehilei, ame ndyiyumba onthumbi mu Huku, etyi natolelwa otyo umwe matyeende. Tuna umwe pokalongo matutahelwa.” — Ovil. 27:23-26.

“Aveho Umwe Avahupu, Avehiki Keheke” (Ovilinga 27:27-44)

Paulu “apandula ku Huku otyo aveho vatala.” — Ovilinga 27:35

16, 17. (a) Onalupi Paulu elikwambelele, ya oviwa patyi viatukile-ko? (b) Oñgeni onondaka mba Paulu mbelifwilapo?

16 Etyi vakala onosimanu onombali melunga tyatokota vala omutima, omphepo aitahe ombapolo, ombapolo ayeende onokilometulu 870. Pahe vokutaha ombapolo avahimbika okusoka okuti hamwe pahe mavavasi eheke mokonda veiva omanyonda elunga ekahi nokulitaha-taha. Avayumbu onohako melunga opo ombapolo yahakavete mononkhanda, opo ityivile okwenda nokehimba. Vokutaha ombapolo pahe avahande okulomboka-mo. Mahi omafwalali aeheveyeke mokonda Paulu wapopile okuti: “Ovalume ava okwahakala mombapolo muno, onwe kamamuhupu.” Pahe mokonda ombapolo ankho kaikahi vali nokutahwa-tahwa nomphepo, Paulu apopila ovanthu aveho valie, evepopila vali okuti aveho mavahupu. Pahe Paulu “apandula ku Huku otyo aveho vatala.” (Ovil. 27:31, 35) Etyi Paulu elikwambela ku Huku, walongesa otyipuka tyimwe otyiwa Luka, na Alisitaluku, noonthwe hono tufenda Siovaa. Tyina ulikwambelela povanthu, okuti vakwenyi tyina veiva ovipuka ukahi nokupopia melikwambelo vivepameka?

17 Etyi Paulu amana okulikwambela, “aveho avomono ononkhono navo avahimbika okulia.” (Ovil. 27:36) Avahimbika okuyumba ovityuma momaande notiliku opo ombapolo ipepukilwe yahaanyene meheke. Etyi kwatya, avatipula onongoi, onohako ambutokela melunga, nonongoi mbovimuti viokutaha ombapolo avembukutulula ityivile okuliponda. Vokutaha ombapolo otyo vatutumba nayo, hamwe ihika koluhimba. Tyina veli nokulinga ngootyo, kuna omutwe wombapolo awiiki meheke, pahe ombapolo aiteka-teka umwe mokonda omanyonda elunga ankho eli nokulitaha-taha nononkhono. Omafwalali aahande okwiipa ovikonde ankho atyinda mokonda ankho asoka okuti mavikahateka. Mahi Suliu ahayeke omafwalali aipae ovikonde. Suliu pahe apopila ovanthu aveho vayoe atee vehika koluhimba. Etyi Paulu apopile atyilifwilapo umwe. Ovanthu vena 276 aveho avahupu. Ombimbiliya yati. “Aveho umwe avahupu, avehiki keheke.” Mahi pahe potyilongo apa vehikila ankho patiwa opi? — Ovil. 27:44.

“Avetulingi Umwe Okankhenda” (Ovilinga 28:1-10)

18-20. Oityi ovanthu vomo Malata valingile tyilekesa okuti vena omutima omuwa, ya ehuviso patyi Huku alingile?

18 Ovo Paulu ankho veli potyilongo tyili pokati kelunga tyitiwa o Malata, kombwelo yo Silisia. (Tala okakasa kati: “ Otyilongo tyo Malata Ankho Tyikala Nthele Ipi?”) Ovanthu vana ankho vokupopia elaka ekwavo ‘avevelingi umwe okankhenda.’ (Ovil. 28:2) Avanthiakana otupia opo vokweya vaunguluke, mokonda ankho valokwa, tupu valiwa noutalala. Otupia tuna twevekwatesileko umwe avatokotelwa. Akulingwa ehuviso limwe enene.

19 Opo vakwateseko vakwavo, Paulu akatiava ononkhwii. Pahe pokupaka ononkhwii potupia, mononkhwii ombo amutundu onyoka ombuta, aimunumata ayaanyena umwe kenkhanya liae. Ovanthu voko Malata avasoko okuti Paulu una etyi alinga ono huku, pahe mbukahi nokuyavala etyi alinga. a

20 Ovanthu vokwamwene Paulu waliwa nonyoka, avati hamwe “mamiti.” Omukanda umwe wapopia okuti ondaka oyo ipopiwa vali unene novanthu vokuhakula. Etyi Luka ahoneka ondaka oyo katyituhuvisa mokonda nae ankho “omuhakuli.” (Ovil. 28:6; Kolo. 4:14) Tyilinge otyo tyilinge hatyoko, Paulu elipukumuna onyoka oyo, ayehemusila oulio.

21. (a) Ovipuka patyi viapopiwa umwe nawa na Luka? (b) Ehuviso patyi Paulu alingile, ya otyo atyikalesa ñgeni ovanthu vomo Malata?

21 Potyilongo opo ankho pakala omulume umwe omuhona utiwa o Pumbiliyu. Tyipondola hamwe oe ankho omutumini wotyilongo tyo Malata. Luka wemupopia okuti “ohongoi yo pokalongo katyo.” Onondaka ombo mbavasiwa povipuka vimwe viahonekwa novanthu vomo Malata. Omukulu oo ayakula nawa ovo Paulu novomundyila yae, avakala meumbo liae ononthiki ononthatu. Mahi tate ya Pumbiliyu ankho wavela. Luka apopi umwe nawa ouvela ankho ena-o. Wapopia okuti tate ya Pumbiliyu ankho uli “moula walinga elema, ankho wati nokwalinga peimo.” Luka wapopia umwe onondaka mbupopiwa novokuhakula. Paulu pahe elikwambela, emuyambeka omavoko emuhakula. Etyi vopokalongo opo vamona omunthu wahakulwa, avaeta vali ovavei ovakwavo opo vahakulwe, tupu avaetela Paulu novomundyila yae okulia novipuka ovikwavo vali. — Ovil. 28:7-10.

22. (a) Oityi omulongesi umwe apopia tyayemba kweetyi Luka apopia? (b) Oityi matulilongesa mokapitulu makalandula-ko?

22 Luka wahoneka umwe nawa ovipuka viaendapo etyi Paulu eli nokulinga oungendi okwenda noko Loma. Omulongesi umwe wapopia okuti: “Ovipuka Luka ahoneka, tyina uvitanga ulinga umwe ngoti noove ankho opo uli. Petupu omukanda omukwavo wo Mbimbiliya ukahi ngomukanda ou. Wapopia umwe nawa oñgeni ovanthu kohale ankho vaenda nonombapolo, ya ovipuka apopia viaendele ko Menditelaniu, ovio umwe. Mokutala ankho una okamukanda omu ahoneka ovipuka ankho amona. Tyipondola hamwe ovipuka ovio Luka wevihonekele etyi valinga omaungendi na Paulu. Opo ine ongootyo, naina wahonekele ovipuka ovinyingi viaendailepo etyi vatunda ko Malata. Oityi ovo Paulu novomundyila yae ankho mavalingwa tyina vamehiki mo Loma? Otyo matulilongesa mokapitulu makalandula-ko.

a Mokonda ovanthu voko Malata ankho vei unene onombuta, otyo tyilekesa okuti motyilongo otyo kohale mwali onombuta ononyingi. Mahi pehepano motyilongo omo mutupu vali ononyoka onombuta. Hamwe mbatunda-mo mokonda otyilongo tyo Malata tyapiluluka katyikahi vali ngokohale. Okuti hatyo, pahe etyi ovanthu valinga ovanyingi, ambuhimbika okwenda nokovilongo ovikwavo.