Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

OKAPITULU 5

“Onthwe Tutavela Huku, Oe Omutumini Tutavela Vali”

“Onthwe Tutavela Huku, Oe Omutumini Tutavela Vali”

Etyi ovatumwa valingile otyo ovanthu va Huku hono navo valinga

Okapitulu aka kapolwa momukanda Ovilinga 5:12–6:7

1-3. (a) Omokonda yatyi ovatumwa vatwaililwe Mombonge Onene? (b) Omokonda yatyi twesukisila okunoñgonoka etyi tyalingile ovatumwa?

 OVAKOYESI Vomombonge Onene vanumana unene! Ovatumwa va Sesusi ankho veli nokukoyeswa mombonge omo. Ankho valinga-tyi? Susee Kaifaa, omunene-nakwa, omunene wo mombonge evepopila okuti: ‘Onthwe twemuti mwahalongesei vali ovanthu enyina olio.’ Kaifaa ankho wanumana unene, nokutumbula vala enyina lya Sesusi ankho ketyihandele. Ati: “Onwe mwahahanesa mo Selusalei ondongeso yenyi, mwahanda umwe ohonde yomulume oo iwile kwoonthwe!” (Ovil. 5:28) Etyi ankho ahanda okupopia okuti, ine kavayeke-po okwivisa, mavamoneswa ononkhumbi!

2 Ovatumwa avalingi ñgeni? Ovatumwa otyilinga otyo vetyipelwe na Sesusi, Sesusi wetyipelwe na Huku. (Mat. 28:18-20) Okuti pahe ovatumwa ankho mavatili owoma mokonda tyatiwa mwahapopiei vali? Ine mavatwalako tyapama, avaivisa? Ankho tyili-po otyetyi: Okulie mavetavela, o ku Huku ine okovanthu? Petulu ahatili owoma, apopila-mo umwe vakwavo aveho, mahi apopi umwe otyili, tyehena owoma.

3 Onthwe vanthu va Huku twahanda umwe okunoñgonoka oityi ovatumwa valingile Mombonge Onene, mokonda noonthwe Sesusi wetwavela otyilinga tyokwivisa. (Mat. 10:22) Tyina tulinga otyilinga otyo twapewa na Huku, noonthwe matuyalwa, vokutuyele navo mavahande okutalameka ovilinga vietu. Matulingi ñgeni? Opo onthwe tutyivile, otyiwa tulilongese etyi tyalingile ovatumwa etyi vali Mombonge Onene, neetyi tyevetwaile Mombonge Onene. a

“Oandyu ya Siovaa Aiikula Omapito Okaleya” (Ovilinga 5:12-21a)

4, 5. Omokonda yatyi Kaifaa nova Sanduseu valwile ‘onkhi’ ovatumwa?

4 Onthiki yo tete ovo Petulu na Swau vatilwe talamei okwivisa, vakumbululile okuti: “Katupondola okuyeka-po okupopia ovipuka twamona neevi tweiva.” (Ovil. 4:20) Okutuka umwe ponondyaya ombo mbali-po Mombonge Onene, ovo Petulu na Swau novatumwa ovakwavo avatwalako okwivisa mondywo ya Huku. Ovatumwa avalingi ovipuka ovinene vihuvisa, avahakula ovavei, avataata ovilulu. Ovipuka ovio vevilingilile “Momuvanda wa Salomau.” Oo omuvanda umwe wahula kombwelo yondywo ya Huku, oku ankho kuliongiyila ova Sundaa. Mokutala, atee umwe otyindindimbe (otyililimbe) tya Petulu ankho tyihakula ovanthu! Ovanyingi vahakulilwe, avetavela ondaka ya Huku. Mokonda yootyo, ovanthu “vokwetavela, Tatekulu ankho uli vala nokuveyawisa, avalingi ovanyingi novalume novakai.” — Ovil. 5:12-15.

5 Kaifaa nova Sanduseu vomelongeso omu ankho eli, ‘avevelu onkhi,’ avevepake mokaleya. (Ovil. 5:17, 18) Oityi tyanumanesile ova Sanduseu? Omokonda ovatumwa ankho valongesa okuti Sesusi watutiliswa, ngwe otyipuka otyo ova Sanduseu ankho kavetyitavela. Ovatumwa ankho vapopia okuti una uyumba onthumbi mu Sesusi makayovolwa, ngwe ova Sanduseu vena owoma wokuti vana vetavela ku Sesusi akale onkhalamutwe yavo, ova Loma mavevepolo omphangu yavo. (Swau 11:48) Mwene ova Sanduseu ankho vahanda umwe ovatumwa vayeke-po otyilinga tyavo tyokwivisa!

6. Ovalie haunene hono vetyihinda tyokuyala Onombangi mba Siovaa? Ya omokonda yatyi otyo tyehetuhuvisila?

6 Hono, haunene vetyihinda umwe tyokuyala Onombangi mba Siovaa o vomalongeso omatutu. Vahongilinya umwe ovatumini na vana vokupopia mo televisau no vokupopia kolaliu, opo vatalameke ovilinga viokwivisa. Okuti otyo tyituhuvisa? Au. Etyi tulongesa tyihololola etyi tyilinga vomalongeso omatutu. Ovanthu vokuna omutima omuwa, vetavela etyi Ombimbiliya ipopia, avayovoka komalongeso omatutu. (Swau 8:32) Okuti tyituhuvisa putyina ononkhalamutwe mbomalongeso vetuyele nokutulwa onkhi?

7, 8. Etyi tyapopile oandyu tyakalesile ñgeni ovatumwa? Oityi onthwe tuna okulipula?

7 Tyipondola pweetyi nkhele ovatumwa veli mokaleya vakevelela okukoyeswa, ankho veli nokusoka ine mavaipawa nonondyale mbavo. (Mat. 24:9) Kounthiki apamoneka otyipuka tyimwe ankho vahakevelela. “Oandyu ya Siovaa aiikula omapito okaleya.” b (Ovil. 5:19) Oandyu oyo aivepopila umwe nawa etyi vena okulinga, aiveti: “Endei mondywo ya Huku, popilei ovanthu aveho.” (Ovil. 5:20) Otyipuka otyo atyipameka ovatumwa, avanoñgonoka okuti veli nokulinga etyi tyaviuka. Tupu etyi tyapopile oandyu atyivekwatesako okukala tyapama movitateka ankho mavakala navio komutwe. Nonthumbi yapama, ovatumwa “avaende no mondywo ya Huku komuhuka-huka, avahimbika okulongesa.” — Ovil. 5:21.

8 Munthu na munthu wesukisa okulipula okuti: ‘Okuti naame ñgeno nakala neyumba-nthumbi, andyilikwatesila umwe ndyitwaleko okwivisa namphila ndyimoneswa ononkhumbi?’ Tyitupameka unene okunoñgonoka okuti onoandyu mbukahi nokukwatesako otyilinga tyokwivisa oviwa ovipe Viouhamba. — Ovil. 28:23; Ehol. 14:6, 7.

“Onthwe Tutavela Huku, Oe Omutumini Tutavela Vali” (Ovilinga 5:21b-33)

“Aveveeta Mombonge Onene.” — Ovilinga 5:27

9-11. Ovatumwa valingile ñgeni etyi vapopilwa Nombonge Onene okuti yekeipo okwivisa? Oñgeni ovanthu va Huku hono valinga ngeetyi tyalingile ovatumwa?

9 Kaifaa novakoyesi ovakwavo Vombonge Onene, pahe ankho vafwapo, vahanda okukoya omphela yovatumwa. Tyehei-ale etyi tyaendapo mokaleya, Ombonge aitumu ovayungi vakapole ononkhwatwa mokaleya. Pahe soka oñgeni ovayungi ovo vakalele etyi vavasa ovatumwa mokaleya kavemo namphila ‘pokaleya vavasapo umwe paikwa.’ (Ovil. 5:23) Omululiki wo mondywo ya Huku anoñgonoka okuti ovatumwa veli vali mondywo ya Huku nokulongesa ovanthu etyi tyayemba ku Sesusi Kilisitu, ngwe otyo-ale tyevepakesa mokaleya. Omululiki oo novayungi avaende liwa-liwa mondywo ya Huku, avakapola-mo ononkhwatwa ombo, avembutwala Kombonge Onene.

10 Ngeetyi tyapopiwa konthyimbi yokapitulu aka, ononkhalamutwe mboma longeso ankho vetyipopia umwe nawa okuti ovatumwa kavapondola vali okwivisa. Ovatumwa ovo, pahe avalingi ñgeni? Petulu tyakola omutima, apopi okuti: “Onthwe tutavela Huku, oe omutumini tutavela vali wapona ovanthu.” (Ovil. 5:29) Otyipuka otyo tyalingile ovatumwa, na hono umwe ovanthu va Siovaa otyo valinga. Tyina ovatumini vetupopila twahalinge etyi Huku ati otyo tuna okulinga, opo onthwe katutavela umwe. Oityi onthwe hono tuna okulinga ine ovatumini vetwiilika twahaivise oviwa ovipe? Onthwe katutavela, tulikwatehila umwe opo tufwisepo otyilinga otyo twapewa na Huku. (Loma 13:1) Okulinga ngootyo, matuvasi onomphitilo ononyingi mbokwava oumbangi waoya wayemba Kouhamba wa Huku.

11 Katyituhuvisa okutala okuti etyi ovatumwa velikwatehila umwe, otyipuka otyo atyinumanesa ovakoyesi vana, avahande umwe okuveipaa. (Ovil. 5:33) Ovatumwa vana ankho vata ombili otyilinga tya Huku mahi tyehena owoma nononkhia, ankho tyimoneka umwe okuti pahe mavaipawa! Mahi avakwateswako monkhalelo imwe ankho vahakevelela.

“Kamamutyivili Okutyinyima-ko” (Ovilinga 5:34-42)

12, 13. (a) Oityi Ngamaliyeli apopilile ovakoyesi ovakwavo, ngwe avalingi ñgeni? (b) Oñgeni Siovaa hono akwatesako ovanthu vae, ya onthwe tuna onthumbi yatyi?

12 ‘Omulongesi umwe Wovitumino,’ ovanthu ankho vehole utiwa o Ngamaliyeli, akatuka. c Omunthu oo ankho vakwavo vemulinga onthilo, “atumu ovalume ovo nkhele vevelupule pondye,” vakakale-po okamuvo kamwe. (Ovil. 5:34) Etyi Ngamaliyeli apopia vimwe viaendaile-po, viahaendele-ale nawa konyima yononkhia mbononkhalamutwe mbavo, apopila ombonge opo itale vali nawa etyi ikahi nokulinga ovatumwa. Onkhalamutwe yavo Sesusi apa ankhia ankho kapalambele-ale omuvo omunyingi. Otyipuka Ngamaliyeli apopile ankho otyili umwe. Watile: “Mwehelipakei-po povalume ava, mwene veyekei vala. Mokonda ine etyi tyapangwa nomunthu, otyilinga tyomunthu opo matyivombo-ko-ale; mahi ine otya Huku opo kamamutyivili okutyinyima-ko. Opo pohika opo, mupondola muna nokulwisa Huku.” (Ovil. 5:38, 39) Ovakoyesi ovo avetavela umwe etyi vapopilwa na Ngamaliyeli. Mahi nongootyo aveveveta-veta vala “avevepe otyitumino vahapopie vali enyina lya Sesusi.” — Ovil. 5:40.

13 Na hono umwe, ngeetyi tyalingilwe kohale, Siovaa upondola umwe okutuma ovatumini novanthu ovakwavo vankhimana ngeetyi tyali Ngamaliyeli, vaamene ovanthu vae. (Omih. 21:1) Siovaa upondola umwe okupaka ononkhono mbae movatumini, nomovakoyesi, novokuundapa monombonge, opo alinge etyi ahanda. (Nee. 2:4-8) Mahi ine etuyeka tumone emone mokonda ‘yokulinga etyi tyaviuka’ onthwe tuna onthumbi yovipuka evi vivali. (1 Pet. 3:14) Tyo tete, Huku metwavela ononkhono tutyivile okukoleleya. (1 Kol. 10:13) Tya vali, vokutuyele kamavetyivili okuteyapo otyilinga tya Huku. — Isa. 54:17.

14, 15. (a) Oityi ovatumwa valingile etyi ankho veli nokumoneswa ononkhumbi, ya omokonda yatyi? (b) Popia ongeleka imwe ilekesa okuti ovanthu va Siovaa vakoleleya nehambu tyina vamoneswa ononkhumbi.

14 Okuti ovatumwa vasoyele mokonda yokumoneswa ononkhumbi? Au kavasoyele! Ombimbiliya ipopia okuti: “Mombonge Onene avatundu-mo, avai tyahambukwa.” (Ovil. 5:41) Oityi vahambukilwa? Hakuti vahambukwa mokonda yokwamoneswa ononkhumbi. Mahi ankho vahambukwa tupu omokonda vetyii okuti vekahi nokumoneswa ononkhumbi mokonda veli nokulinga etyi tyihambukiswa Siovaa nokulinga ngeetyi tyalingile Sesusi. — Mat. 5:11, 12.

15 Nga vakwetu ovo vokotyita tyo tete, noonthwe tukoleleya nehambu tyina tumoneswa ononkhumbi mokonda yokwivisa oviwa ovipe. (1 Pet. 4:12-14) Namphila twahahande okumoneswa ononkhumbi nokupakwa movikaleya, okukakatela mu Siovaa tyina tumoneswa ononkhumbi tyituhambukiswa unene. Mongeleka, tala etyi tyaendele na Henryk Dornik, wamonesilwe ononkhumbi novatumini mokweenda kwomanima omanyingi. Uhinangela okuti mu Kwenye Kunene yo 1944, oe nou velilandula nae avatwalwa novatumini motyipembe tyononkhwatwa. Vokuvemonesa ononkhumbi avapopi okuti: “Okuvekuluminya opo valinge otyipuka tyimwe upwila vala. Vana kavetavela umwe, tyokwipawa otyo vehole.” Dornik apopi okuti: “Hakuti ame ankho nahanda okwipawa mahi okumoneswa ononkhumbi mokonda yokufenda Siovaa, otyo ankho tyinthyambukiswa unene.”— Tia. 1:2-4.

Ngeetyi tyalingile ovatumwa, noonthwe tulongesila ovanthu momaumbo avo

16. Oñgeni ovatumwa valekesile okuti ankho vahanda umwe okwivisa, ya oñgeni onthwe tupondola okuvehetekela movilinga viokwivisa?

16 Ovatumwa avakondoka vali movilinga viavo viokwivisa. Avahatili owoma, mahi “ononthiki ambuho ankho valongesila mondywo ya Huku no momaumbo, otyo vapopia oviwa ovipe viayemba ku Kilisitu, Sesusi.” d (Ovil. 5:42) Ovatumwa ovo ankho vafwapo umwe opo vaave oumbangi. Vaivisile umwe umbo-na-umbo ngeetyi Sesusi Kilisitu evetumine. (Mat. 10:7, 11-14) Ongootyo umwe valongesile ovanthu vomo Selusalei aveho. Hono, Nonombangi mba Siovaa veiwe okuti valinga ngeetyi tyalingile ovatumwa, tyina vaivisa. Twenda umwe momaumbo aeho eli potyilongo tyetu, mokonda twahanda okwaava oumbangi waoya, nokukwatesako aveho veive oviwa ovipe. Okuti Siovaa ukahi nokuyamba ovilinga ovio viokwivisa umbo na umbo? Yoo! Ovanthu ovanyingi-nyingi kononthiki mbuno mbahulilila-ko vekahi nokutavela oviwa ovipe, namphila pamwe onthiki yo tete Onombangi mba Siovaa veya vala meumbo liavo.

Ovalume Vafwapo Opo Vapewe “Otyilinga Tyesukisa” (Ovilinga 6:1-6)

17-19. Otyitateka patyi tyamonekele ankho tyipondola okulingisisa ovanthu okuliyapauka? Oityi ovatumwa valingile opo vetyitetulule?

17 Ewaneno epe alihimbika okukala novitateka viaetelwe umwe no vomewaneno liatyo. Oityi tyaendele-po? Ovalongwa ovanyingi ankho veli nokumbatisalwa, kavakala mo Selusalei ya vahandele okulongesiwa tyina nkhele vehenekondoke kovilongo viavo. Ovanthu ovo ankho mavesukisa okupewa okulia novipuka ovikwavo vali. Ovalongwa avelihindi umwe okwaava onombongo opo vevekwateseko mweevi vesukisa. (Ovil. 2:44-46; 4:34-37) Pahe apakala otyilinga tyimwe otyinene. “Pokwava okulia kwa nthiki na nthiki” ovahepe vokupopia o Ngeleku ankho kaveli “nokupewa okulia.” (Ovil. 6:1) Mahi ovahepe vokupopia o Hembeleu ankho hatyoko vekahi nokulingwa. Tyilekesa okuti vamwe ankho vekahi nokulingwa okapungulula. Oupuka vala wehesilivila aulingisisa umwe ovanthu okuliyapauka.

18 Ovatumwa ankho vokululika ewaneno avetyimono okuti katyaviukile okusapo ondaka ya Huku opo vakaavele ovanthu okulia. (Ovil. 6:2) Opo vatetulule otyitateka otyo, avapopila ovalongwa okuti holovonei ovalume epandu-vali “vena omunkhima omuwa veyulwa nomphepo ikola, veye tuvepe otyilinga otyo tyesukisa.” (Ovil. 6:3) Ankho tyesukisa umwe ovanthu vena omutima omuwa, mokonda otyilinga tyina hakwaavela vala ovanthu okulia, mahi ankho tyesukisa ovanthu vetyivila umwe okukwata nawa onombongo, okulanda ovipuka nokuhoneka onombongo mbalanda ovipuka viatyo. Ovalume aveho vokwaholovonenwe ovokupopia o Ngeleku, opo ovahepe vana ova Ngeleku vayumbe-ko umwe onthumbi yokuti kamavalingwa vali onya. Etyi ovatumwa vasoka umwe nawa avelikwambela, avaholovona ovalume epandu-vali opo valinge “otyilinga otyo tyesukisa.” e

19 Okuti mokonda ovalume ovo vapewa otyilinga tyokwaavela ovanthu okulia, otyo tyilekesa okuti ankho kamavaivisa vali oviwa ovipe? Au hatyoko! Umwe povanthu ovo o Sitevau wali omunthu wehena owoma. (Ovil. 6:8-10) Na Filipi wali umwe povanthu ovo epandu-vali vakoyelwe, Mombimbiliya watiwa “omwivisi.” (Ovil. 21:8) Otyo tyilekesa okuti ovalume ovo epandu-vali, vatwaileko okuta ombili ovilinga viokwivisa Ouhamba.

20. Oñgeni hono ovanthu va Huku valinga ngeetyi ankho tyilinga ovatumwa?

20 Ovanthu va Huku hono valandula umwe etyi ankho tyilinga ovatumwa. Ovanthu vakoywa opo valinge otyilinga mewaneno vena okukala nounongo utunda ku Siovaa, tupu vena okulekesa okuti ononkhono mba Huku ombo mbuvelulika. Ononkhalamutwe Mbonombangi mbupopia okuti ovalume vena ovituwa oviwa, ovo vakoywa opo vakale ovakulu vewaneno aa ovakwatesiko vovakulu vewaneno. f (1 Tim. 3:1-9, 12, 13) Ngootyo, tupondola okupopia okuti vana vapewa ovilinga meongano vakoywa nononkhono mba Siovaa. Ovalume ovo vena ombili valinga ovilinga ovinyingi viesukisa. Mongeleka, ovakulu vewaneno vakwatesako vana vakulupa mewaneno tyina vena etyi vakamba. (Tia. 1:27) Ovakulu vamwe vewaneno vaundapa unene movilinga viokutunga onondywo mbomaliongiyo, ovakwavo vaonganeka ovionge, vamwe vapopia nonondotolo monosipitali evi viayemba kokuhakulwa tyahapakwa ohonde. Ovakwatesiko vovakulu vewaneno ovo vayemba vali kovilinga ovikwavo mahi viahayembele kokunthita nokokulongesa. Namphila ovalume ovo vena ovilinga ovinyingi meongano, mahi navo valinga umwe ononkhono opo vaundape motyilinga vapewa na Huku tyokwivisa oviwa ovipe Viouhamba. — 1 Kol. 9:16.

“Ondaka ya Huku Aihahana Motyilongo” (Ovilinga 6:7)

21, 22. Oityi tyilekesa okuti Siovaa wayambele ewaneno lina epe?

21 Mokonda Siovaa wayambele ewaneno olio epe, avetyivili okukoleleya mononkhumbi ankho vamoneswa, ovitateka ankho vili mewaneno aviehevetwala kokuliyapauka. Tyili Siovaa weveyambele umwe mokonda Ombimbiliya ipopia okuti: “Ondaka ya Huku aihahana motyilongo, ombalulo yovalongwa otyo pahe iliyawisa mo Selusalei; ovanakwa vamwe ovanyingi navo avetavela avetyiyumbu onthumbi.” (Ovil. 6:7) Otyo otyimwe vala omukanda Ovilinga upopia tyilekesa okuti ovilinga vya Huku ankho vili nokukula. (Ovil. 9:31; 12:24; 16:5; 19:20; 28:31) Mononthiki mbuno, okwiiva oñgeni ovilinga vya Huku vili nokukula kovilongo vimwe, tyitupameka unene.

22 Potyita tyo tete ononkhalamutwe mbonongeleya ankho ovo umwe vatutumba nokumonesa ononkhumbi ovatumwa. Ovatumwa ankho mavahimbika vali okumoneswa unene ononkhumbi. Kapakalele-ale ehimbwe, Sitevau amoneswa ononkhumbi aipawa umwe. Otyo matulilongesa-tyo mokapitulu makalandula-ko.

a Tala okakasa kati “ Ombonge Onene yova Sundaa.”

b Pono velesikulu mbuna 20 momukanda Ovilinga mbupopia onoandyu, ei oyo tete onoandyu mbapopiwa umwe nawa-nawa. Popanyingi mbapopaiwa, ngeetyi momukanda Ovilinga 1:10, mbatiwa vala “ovalume vavala ovikutu ovingonga.”

c Tala okakasa kati “ Ngamaliyeli Wali Omunthu Uholwe Unene.”

d Tala okakasa kati: “ Okwivisa ‘Momaumbo.’

e Ovalume ovo tyipondola ankho vena umwe omunkhima omuwa opo valinge ovakulu vewaneno, mokonda otyilinga otyo otyilinga tyimwe otyinene. Mahi Ombimbiliya kaipopi enima ovalume vahimbika okupewa otyilinga tyokukala ovakulu vewaneno.

f Kotyita tyo tete, ovalume vamwe ankho vapewa otyilinga tyokunaka ovanthu vamwe mewaneno vakale ovakulu vewaneno. (Ovil. 14:23; 1 Tim. 5:22; Titu 1:5) Hono, Ononkhalamutwe mbo Nombangi mba Siovaa ovo vakoya ovanthu mavakala ovatalelipo vomawaneno, ya ovatalelipo ovo vomawaneno ovo vanaka ava vakala ovakulu vomawaneno novakwatesiko vovakulu vomawaneno.