Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

ONTHEL 4

Okulivela Onombei—“Nthyukukise Konkhali Yange”

Okulivela Onombei—“Nthyukukise Konkhali Yange”

“Ovilinga viange ovipe viakuatesileko unene ombunga yange, mahi tupu vianthuaile kokulinga ovipuka vimwe vihaviukile. Andyihimbika okunyana ovipito viouye (feriados), nokulipaka povipuka vilingwa no vopulitika, alo umwe okuenda mokapela. Andyiyekepo okukala Ombangi ya Jeova momanima 40. Putyina omuvo ulamba, ankho ndyisoka okuti Jeova kamandyevela vali. Tupu ankho ndyisoka okuti ame muene hipondola okulievela. Mahi, puetyi nehenelinge ovipuka ovio, ankho ndyi-ale otyili.”—Martha.

OKULIVELA onombei tyipondola okuihamesa unene omutima. Ohamba David wahoneka okuti: “Ononkhali mbange, mbapitakana omutwe wange. Ngomutyindo walema, mbalema unene pala ame.” (Salmo 38:4) Ovakristau vamwe velivela unene onombei, avasoko okuti Jeova kapondola vali okuveevela ovivi valinga. (2 Coríntios 2:7) Okuti otyo vasoka, otyili umwe? Inkha walinga ononkhali ononene, okuti ngotyo uli kokule unene na Jeova, kamekuevela vali? Au, kuli kokule!

“Endyuei Tutomphole, Iya Ame Mandyimukuatesako Okuviukisa Oupanga Wetu”

Jeova kayekepo ovanthu vokuelivela. Tyotyili, Jeova usuka unene navo! Monthengele-popia yomona omphese, Jesus waeleka Jeova na he woluembia, ankho una omona wailukile mombunga, akapesela ovipuka. Konyima, omona oo, atokola okukondoka keumbo. Pokuya, “he emumonena kokule, emuetesila onkhenda, emuhatekela iya emuhumbakana, emuhipi onombesu.” (Lucas 15:11-20) Okuti ove uhanda okufuena ku Jeova, mahi usoka okuti “nkhele uli kokule” nae? Nga he una Jesus apopia mongeleka oyo, Jeova una okankhenda nove. Jeova uhanda unene okukuyakula tyina wamakondoka.

Mahi, oityi una okulinga inkha usoka okuti ononkhali mbove ononene unene, pahe Jeova kamekuevela vali? Mbambavo, tala onondaka mba Jeova mu Isaías 1:18: Jeova wati: “Endyuei tutomphole, iya ame mandyimukuatesako okuviukisa oupanga wetu. Namphila ononkhali mbenyi mbakuhuka unene ngonguvo onkhuhu, mambulingwa ononthuelu ambutundu too.” Tyotyili, alo umwe ononkhali mbumoneka ngoti mbakuhuka ngonguvo onkhuhu, Jeova umbuevela.

Jeova kahande ove utualeko nononkhumbi mokonda yokulivela onombei. Naina, oityi una okulinga opo ulitehele okuti Huku wekuevela, okala nomutima wasukuka? Tala ovipuka vivali Ohamba David yalingile. Tete, wati: “Mandyipopila Jeova ononkhali mbange.” (Salmo 32:5) Hinangela okuti, Jeova wekukonga-le opo ufuene kwe nomalikuambelo, opo ‘utomphole nae, opo ekukuateseko okuviukisa oupanga wove nae.’ Mokonda Jeova wekukonga, tavela. Popila Jeova ononkhali mbove, no ñgeni ulitehelela. Mokonda yetyi tyemumonekelele, David welikuambelele okuti: “Nthyukukise konkhali yange. . . . Ove Huku, ove kumatombo omutima wateka-teka nokuamiangulwa.”—Salmo 51:2, 17.

Vali, David wakuatesilueko nomutumwa wa Huku, omuuli Natan. (2 Samuel 12:13) Hono, Jeova uundapesa ovakulu vewaneno valongoka nawa, opo vakuateseko vokuelivela okukala vali noupanga omuwa nae. Inkha upopia novakulu vewaneno, mavekukuatesako Novihonekwa, nokulikuambela nove, opo uhondovoke komalusoke omavi, okala vali noupanga na Huku.—Tiago 5:14-16.

Jeova uhanda ove ukale nehambu lituka kokukala nomutima wasukuka

“Una Ehambu, Oyouna Weevelua Oviponyo Viae”

Tyotyili, okupopila Jeova Huku ononkhali mbove, nokupopia novakulu vewaneno, tyipondola okukupuiya unene. Na David wakalele ngotyo. Momuvo umwe ‘kapopile’ ononkhali mbae. (Salmo 32:3) Mahi, konyima apande ouwa watuka kokupopia ononkhali mbae, nokuviukisa ovituwa viae.

Ouwa omunene vali David apolele-ko, okukala vali nehambu. Wahoneka okuti: “Una ehambu, oyouna weevelua oviponyo viae, una weevelua ononkhali mbae na Huku.” (Salmo 32:1, okatoi) David tupu welikuambelele okuti: “Jeova, ikula omilungu viange, opo ndyiivise omunkhima wove.” (Salmo 51:15) Mokonda yokuaevelwa ononkhali mbae, nokuapandula Huku, David wakalele nondundo yokupopila vakuavo konthele ya Jeova.

Jeova uhanda nove ukale nehambu lituka kokukala nomutima wasukuka. Kahande upopile vakuenyi konthele yae nehando liae, otyo ulivela onombei. Mahi, uhanda upopile vakuenyi nomutima watyo auho, nehambu enene. (Salmo 65:1-4) Hinangela okuti Jeova ukahi nokukukonga, ‘opo ononkhali mbove mbunyimuepo, iya ekupe ononthiki mbomapole.’—Atos 3:19.

Otyo tyamonekele na Martha. Wati: “Omona wange watuaileko okunthumikisa omikanda, Omutala Womulavi no Despertai! Katutu-katutu andyihimbika okufuena vali ku Jeova. Otyipuka ankho tyandemena vali, okuita otyiponyo mokonda yononkhali ambuho nalingile. Mahi okuhulilako, andyifuene ku Huku nelikuambelo, andyimuiti opo ankhutulule oviponyo viange. Tyipuiya okutavela okuti opo ndyikondoke ku Jeova, palamba omanima 40. Otyo, tyalekesa nawa okuti, alo umwe tyina palamba omanima omanyingi, omunthu nkhele upondola okukala nomphitilo yokuumbila Jeova, apandwa vali nae.”