Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

OKAPITULU 3

Holovona Omapanga Ehole Huku

Holovona Omapanga Ehole Huku

“Una weenda novanandunge, nae makala omunandunge.” ​—⁠ PROVÉRBIOS 13:​20.

1-3. (a) Oityi tulilongesila mu Provérbios 13:​20? (b) Omokonda yatyi tuna okuholovona omapanga nounongo?

OKUTI ove wamuene-ale olukembe lukahi nokutala mu tate yae? Alo umwe tyina olukembe luhenehimbike okupopia, lulilongesila kovipuka lutala nevi luiva. Tyina luhimbika okukula, luhetekela ovohe namphila ahalingi ononkhono mbokutyilinga. Ngotyo, katyituhuvisa okutala okuti alo umwe omukulu uhimbika okusoka, nokulinga ovipuka ngevi vilinga ovanthu akala navo.

2 Mu Provérbios 13:​20, tulilongesa-mo okuti “una weenda novanandunge, nae makala omunandunge.” Mo versikulu ei, ondaka “okueenda” nomunthu umwe ilekesa okukala omuvo omunyingi nae. Otyo katyilekesa vala okukala popepi nomunthu oo. Omunongo umwe upopia konthele Yombimbiliya wapopia okuti okueenda nomunthu tyakutikinya okukala nohole nae iya nokulitehelela okuti epanga liove. Onthue tuhongiliyua novanthu tukala navo omuvo omunyingi, haunene inkha tuna oupanga wapama navo.

3 Omapanga etu apondola okutuhongiliya okulinga ovipuka oviwa ine okulinga ovivi. Provérbios 13:​20 tupu yati: “Mahi una ukala novityova nae makala otyova.” Melaka lyo Hebreu “okukala” nomunthu tyipondola okuhangununa “okueenda unene” nomunthu oo, tyilekesa okukala epanga liae. (Provérbios 22:​24; Juízes 14:​20) Omapanga ehole Huku maetuavela ondundo yokukala ovakuatyili kwe. Opo tuholovone omapanga nounongo, matulilongesa ovanthu patyi Jeova aholovona opo vakale omapanga ae.

OVALIE HUKU AHOLOVONA OPO VAKALE OMAPANGA AE?

4. Omokonda yatyi elao enene okukala epanga lya Huku? Omokonda yatyi Jeova aihanena Abraiau okuti “epanga liange”?

4 Jeova, Omukulami wouye auho utuavela omphitilo yokukala omapanga ae. Olio elao enene. Jeova uholovona omapanga ae nounongo. Uholovona vana vemuhole nokuna ekolelo mwe. Soka vala ku Abraiau. Ankho wafuapo opo alinge kese tyipuka Huku emutuma. Ovikando ovinyingi, Abraiau walekesile okuti omukuatyili iya utavela ku Huku. Alo umwe ankho wafuapo opo aave omona wae Isake ngotyilikutila. Abraiau ankho una onthumbi yokuti “Huku una epondolo liokumupindulapo alo umwe kononkhia.” (Hebreus 11:​17-19; Gênesis 22:​1, 2, 9-13) Abraiau ankho omukuatyili iya utavela, moluotyo Jeova emuihana okuti “epanga liange.” ​—⁠ Isaías 41:⁠8; Tiago 2:​21-⁠23.

5. Oñgeni Jeova elitehelela konthele yovanthu ovakuatyili kwe?

5 Jeova upanda unene omapanga ae. Omapanga ae esuka vali unene nokukala ovakuatyili kwe tyipona ovipuka ovikuavo. (Tanga 2 Samuel 22:​26.) Omapanga ae ovakuatyili iya vemutavela mokonda vemuhole. Ombimbiliya ipopia okuti Huku “una oupanga wapama novaviuki” ine vana vemutavela. (Provérbios 3:​32) Jeova ukonga omapanga ae opo vakale ovaenda vakolela “mekaka” liae. Jeova uvekonga vemufende nokulikuambela kwe omuvo auho. ​—⁠ Salmo 15:​1-⁠5.

6. Oñgeni tupondola okulekesa okuti tuhole Jesus?

6 Jesus wapopia okuti: “Inkha omunthu umwe unthyole, metavela ondaka yange iya Tate yange makala noluembia nae.” (João 14:​23) Ngotyo, opo tukale omapanga a Jeova tupu tuesukisa okukala nohole na Jesus, nokulinga etyi etulongesa. Mongeleka, onthue tutavela otyitumino tya Jesus tyokuivisa nokulinga ovalongwa. (Mateus 28:​19, 20; João 14:​15, 21) Mokonda tuhole Jesus “tulandula nawa-nawa onomphai mbae.” (1 Pedro 2:​21) Jeova uhambukwa unene tyina atala okuti tukahi nokulinga atyiho tuvila opo tuhetekele Omona wae mu atyiho tupopia netyi tulinga.

7. Omokonda yatyi tuna okukala nonthumbi yokuti omapanga etu navo omapanga a Jeova?

7 Omapanga a Jeova vena ekolelo, ovakuatyili, vemutavela iya vehole Omona wae. Okuti nonthue tuholovona omapanga ekahi nawa ngetyi Jeova alinga? Inkha omapanga ove ahetekela Jesus iya ena ombili yokulongesa ovanthu konthele Youhamba wa Huku, apondola okukukuatesako okukala omunthu ukahi vali nawa, nokutualako okukala omukuatyili ku Jeova.

OKULILONGESILA KONONGELEKA MBO MBIMBILIYA

8. Oityi ove uhole vali unene moupanga Rute ankho ena na Noemi?

8 Mo Mbimbiliya, tutanga-mo konthele yovanthu vakalele omapanga, ngetyi oupanga wa Rute na Noemi. Ovakai ovo ankho vatunda kovilongo vielikalela, ankho vena ovituwa vielikalela, iya Noemi ankho omukulu ku Rute. Mahi vakalele omapanga omawa mokonda aveho ankho vehole Jeova. Tyina Noemi ankho ahanda okutunda motyilongo tyo Moabe opo akondoke ko Isilayeli, ‘Rute ehemuyekepo.’ Wapopila Noemi okuti: “Ovanthu vove mavakakala ovanthu vange, iya Huku yove, makakala Huku yange.” (Rute 1:​14, 16) Rute walekesile okankhenda ku Noemi. Etyi vehika ko Isilayeli, Rute waundapele unene opo atekule nawa epanga liae. Noemi ankho uhole unene Rute iya emuavela onondonga onongwa. Rute aendela monondonga ombo iya mokonda yotyo aveho vevali avayambwa. ​—⁠ Rute 3:⁠6.

9. Oityi tyikuhuvisa moupanga wa David na Jonataa?

9 Ongeleka onkhuavo yomapanga omawa vali ovakuatyili ku Jeova, o David na Jonataa. Jonataa ankho omukulu ku David omanima 30 iya ankho oe mapingi kouhamba. (1 Samuel 17:​33; 31:⁠2; 2 Samuel 5:⁠4) Mahi etyi anoñgonoka okuti Jeova waholovona David opo akale ohamba, kakalele nonkhi. Jonataa walingile atyiho evila opo akuateseko David. Mongeleka, etyi David ankho ekahi motyiponga, Jonataa wemukuatesileko “okupamena mu Jeova.” Jonataa alo umwe welipakele motyiponga opo akuateseko David. (1 Samuel 23:​16, 17) Tupu, David wali omukuatyili ku Jonataa. Walaele Jonataa okuti matekula ombunga yae iya wafuisilepo omulao oo alo umwe etyi Jonataa ankhia. ​—⁠ 1 Samuel 18:⁠1; 20:​15-17, 30-34; 2 Samuel 9:​1-⁠7.

10. Oityi ulilongesila koupanga wova Hebreu vetatu?

10 Ovakuendye ova Hebreu, Sadrake na Mesake na Abedeneku, ankho omapanga iya vapolelwe momaumbo avo puetyi ankho ovana. Mokonda ankho veli kokule no nombunga mbavo, avelikuatesako okutualako okukala ovakuatyili ku Jeova. Etyi vekula, ekolelo liavo alilolwa etyi Ohamba Nambukondonosole yatuma opo vafende kotyilolo tyo olu. Sadrake na Mesake na Abedeneku, vaanyene okufenda ko tyilolo iya avapopila ohamba okuti: “Onthue kamatuumbila ono huku mbove ine okufenda otyilolo tyo olu ove walinga.” Etyi ekolelo liavo lialolwa, omapanga oo etatu atuaileko noukuatyili mu Huku yavo. ​—⁠ Daniel 1:​1-17; 3:​12, 16-⁠28.

11. Oñgeni tutyii okuti Paulu na Timotiu ankho omapanga omanene?

11 Etyi apostolu Paulu avasa omukuendye Timotiu, wamona okuti Timotiu ankho uhole Jeova iya ankho usuka unene novakuatate vo mewaneno. Ngotyo, Paulu walongesa Timotiu opo akuateseko ovakuatate no nomphange movilongo vielikalaila. (Atos 16:​1-⁠8; 17:​10-14) Mokonda Timotiu ankho uundapa unene, Paulu wahoneka okuti: “Waundapa ngomupika kumwe naame okuivisa onondaka onongwa.” Paulu ankho utyii okuti Timotiu “matekula nawa” ovakuatate no nomphange. Putyina ankho vaundapa kumwe movilinga vya Jeova, Paulu na Timotiu avakala omapanga omanene.​—⁠Filipenses 2:​20-22; 1 Coríntios 4:⁠17.

OÑGENI MATUHOLOVONA OMAPANGA ETU?

12, 13. (a) Omokonda yatyi tuesukisila okuholovona nawa omapanga etu alo umwe mewaneno? (b) Omokonda yatyi apostolu Paulu aavelele elondolo livasiwa mu 1 Coríntios 15:⁠33?

12 Mewaneno, onthue tupondola okulilongesila kovakuatate vetu no nomphange iya atulikuatesako pokati opo tutualeko okukala nekolelo. (Tanga Romanos 1:​11, 12.) Mahi alo umwe mewaneno, tuesukisa okulunguka pokuholovona ovalie mavakala omapanga etu. Tuna ovakuatate no nomphange vatunda movilongo ovinyingi vielikalaila iya vena ovituwa vielikalaila. Vamwe ovape motyili iya ovakuavo vaumbila-le Jeova omanima omanyingi. Ngetyi ovinyango viesukisa okukala omuvo omunyingi opo vipie, tupu tyesukisa omuvo omunyingi opo oupanga womunthu na Jeova upame. Ngotyo, tuesukisa okupwa elundo nokukala nohole kese umwe na mukuavo iya apeho tuna okuholovona omapanga nounongo. ​—⁠ Romanos 14:⁠1; 15:⁠1; Hebreus 5:​12–6:⁠3.

13 Pamwe, mewaneno mupondola okukala otyitateka tyimwe iya onthue tuesukisa okulunguka unene. Hamwe omukuatate ine omphange mewaneno ulinga ovipuka Ombimbiliya ipopia okuti viapenga. Ine omunthu umwe upondola okukala novituwa vipondola okunyona ewaneno. Otyo katyituhuvisa mokonda alo umwe kotyita tyo tete, pamwe mewaneno ankho mukala ovitateka ngovio. Moluotyo, apostolu Paulu alondola Ovakristau okuti: “Muhayondyuei. Omapanga omavi anyona ovituwa oviwa.” (1 Coríntios 15:​12, 33) Tupu, Paulu walondolele Timotiu opo alunguke unene konthele yavana aholovona opo vakale omapanga ae. Nonthue tuna okulunguka. ​—⁠ Tanga 2 Timóteo 2:​20-⁠22.

14. Oñgeni omapanga tuholovona apondola okukalesa oupanga wetu na Jeova?

14 Onthue tuesukisa okuyakulila oupanga wetu na Jeova. Oupanga wetu na Huku otyipuka tyakolela vali onthue tuna. Ngotyo, tulityilika okukala noupanga waya kohi na vana vapondola okunyona ekolelo lietu, noupanga wetu na Jeova. Ngetyi tuhapondola okupaka olukutau momulela iya atukevelela lupolemo omeva, tupu katupondola okukala nomapanga alinga ovipuka ovivi iya atusoko okuti matyitupepukila okulinga etyi tyaviuka. Tuna okuholovona omapanga etu nounongo.​—⁠ 1 Coríntios 5:⁠6; 2 Tessalonicenses 3:​6, 7, 14.

Ove upondola okuvasa omapanga ehole Jeova

15. Oityi upondola okulinga opo ukale nomapanga omawa mewaneno?

15 Mewaneno, upondola okuvasamo ovanthu vehole Jeova. Ovanthu ovo vapondola okukala omapanga ove. (Salmo 133:⁠1) Uhaholovone vala omapanga eti liove, ine vana vena ovituwa ngo viove. Hinangela okuti Jonataa ankho omukulu vali ku David, tupu Rute ankho omona vali tyipona Noemi. Onthue tuhanda okuendela monondaka mbo Mbimbiliya mbati: “Ikulei omutima wenyi.” (2 Coríntios 6:​13; tanga 1 Pedro 2:​17.) Tyina ulinga ononkhono mbokuhetekela Jeova, vakuenyi navo mavahande okukala omapanga ove.

TYINA PAMAMONEKA OTYITATEKA

16, 17. Inkha omukuatate umwe mewaneno utulinga otyipuka tyitunumanesa, oityi tuesukisa okulityilika?

16 Monombunga ambuho, ovanthu vena ovituwa vielikalela, nomalusoke elikalela iya nonkhalelo yelikalela yokulinga ovipuka. No mewaneno ongotyo mukahi. Otyipuka otyo tyieta vali ehambu momuenyo iya tupondola okulilongesila ovipuka ovinyingi ku vakuetu. Mahi pamwe, otyo tyipondola okutulingisisa atuhelivili novakuatate vetu no nomphange, nokunumana navo. Iya pamwe tyituihama komutima. (Provérbios 12:​18) Okuti matuyeke ovitateka ovio vitusoyese iya avituhondovola mewaneno?

17 Au. Namphila omunthu umwe etunumanesa, katupondola okutunda mewaneno. Jeova, haeko wetunumanesa. Wetuavela omuenyo novipuka tuesukisa opo tutualeko nomuenyo. Watokala ohole noukuatyili wetu. (Apocalipse 4:​11) Ewaneno otyiawa tyatunda ku Jeova tyitukuatesako okutualako nekolelo liapama. (Hebreus 13:​17) Katupondola okuanya otyiawa otyo mokonda vala umwe povakuatate wetunumanesa. ​—⁠ Tanga Salmo 119:​165.

18. (a) Oityi tyipondola okutukuatesako okukala nombembwa novakuatate vetu no nomphange? (b) Omokonda yatyi tuna okuevela vakuetu?

18 Onthue tuhole ovakuatate vetu no nomphange iya tuhanda okukala navo omuvo omunyingi. Jeova kakevelela ovanthu valinge ovipuka aviho monkhalelo yaviuka iya nonthue katupondola okukevelela ovakuatate valinge nawa ovipuka aviho. (Provérbios 17:⁠9; 1 Pedro 4:⁠8) Onthue tulinga oviponyo, mahi ohole itukuatesako okutualako “okulievela pokati tyihakuluminyua.” (Colossenses 3:​13) Ohole maitukuatesako okuhesuku noviponyo ovitutu ovakuatate vetu vetulinga, opo vihakale ovitateka ovinene. Tyotyili, tyina umwe ametunumanesa, tyipuiya unene okuyeka-po okusoka ku etyi etulinga. Tyapepuka unene okunumana, nokukala nonkhongo nomunthu oo. Mahi, inkha tulinga ngotyo, onthue kamatukala nehambu. Tyelikalela notyo, tyina tuevela omunthu wetunumanesa, matulitehelela nawa, ewaneno malikala newaneko, iya tyakolela vali, matukala noupanga omuwa na Jeova. ​—⁠ Mateus 6:​14, 15; Lucas 17:​3, 4; Romanos 14:⁠19.

TYINA OMUNTHU UMWE APOLWA MEWANENO

19. Onalupi tuesukisa okuyekapo okukala epanga lya umwe mewaneno?

19 Mombunga ina ohole, kese munthu ulinga onthele yae opo vakale nombembwa. Mahi, soka ñgeno umwe mombunga keivi. Ombunga aiho yovola okumukuatesako mahi omunthu oo anye okukuatesuako. Hamwe upondola okutokola okusapo eumbo ine onkhalamutwe yombunga upondola okumutaata meumbo. Otyo tyipondola okumoneka mewaneno. Omunthu umwe upondola okuhimbika okulinga ovipuka vinumanesa Jeova, nokunyona ewaneno. Ketavela okukuatesuako iya novipuka alinga ulekesa okuti kahande vali okukala mewaneno. Hamwe upondola okutokola okutunda mewaneno ine upondola okupolwa mewaneno. Inkha otyo tyimoneka, Ombimbiliya ipopia nokuayandyuluka okuti “yekeipo okulihonyaika” nomunthu oo. (Tanga 1 Coríntios 5:​11-13; 2 João 9-11) Okulinga ngotyo tyipondola okupuilisa unene tyina omunthu oo epanga lietu ine o umwe mombunga yetu. Mahi tyina otyo tyimoneka-po, tuesukisa okukala ovakuatyili ku Jeova tyipona kovanthu. ​—⁠ Tala Okatoi 8 Konthyulilo Yomukanda.

20, 21. (a) Oñgeni epongiyo liokupola omunthu mewaneno lilekesa ohole? (b) Omokonda yatyi tyakolela okuholovona omapanga etu nounongo?

20 Okupola omunthu mewaneno tyilekesa ohole Jeova ena. Epongiyo olio liyakulila ewaneno ku vana vehesukile novitumino vya Jeova. (1 Coríntios 5:⁠7; Hebreus 12:​15, 16) Tupu, tyitukuatesako okulekesa okuti tuhole enyina liasukuka lya Jeova, novitumino viae iya tulekesa okuti tumuhole. (1 Pedro 1:​15, 16) Epongiyo olio, lilekesa ohole komunthu wapolua mewaneno. Okuviyulwa monkhalelo oyo, tyipondola okumukuatesako okuimbuka okuti ovipuka ekahi nokulinga viapenga iya atyimulundu okulinga omapiluluko. Ovanthu ovanyingi vapolelwe mewaneno iya konyima avakondoka ku Jeova, vatambulwa nawa. ​—⁠ Hebreus 12:⁠11.

21 Omapanga etu etuhongiliya, tyilinge opo tulinge ovipuka oviwa ine ovivi. Ngotyo, tyakolela unene okuholovona omapanga nounongo. Inkha tukala nohole navana Jeova ehole, matukala nomapanga apondola okutukuatesako okutualako okukala ovakuatyili ku Jeova apeho.

Epongiyo liokupola omunthu wokulinga ovivi mewaneno lilekesa ohole ku Jeova, nenyina liae iya novitumino viae.