Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

EPULO 4

Oityi Ndyina Okulinga Tyina Namalingi Otyiponyo?

Oityi Ndyina Okulinga Tyina Namalingi Otyiponyo?

OMOKONDA YATYI TYAKOLELA

Tyina utavela oviponyo viove molekesa okuti una onondunge tupu uyumbwa onthumbi.

OITYI UNA OKULINGA?

Soka kuetyi: Puetyi ekahi nokusana ombola nomapanga ae, Tino eisane aikaveta pondyanena yaamuene.

Inkha ove Tino, ñgeno walinga ñgeni?

TALAMA IYA OSOKO!

POVIPUKA EVI VITATU UPONDOLA OKUHOLOVONA-PO TYIKE:

  1. Okukahateka.

  2. Okutendeleya mukuavo.

  3. Okupopila hekulu yeumbo etyi tyaendapo, nokutavela okufeta etyi ateya.

Ove upondola okuholovona Onthele A. Mahi apeho otyiwa okutavela otyipuka walinga namphila hamwe matyisukisa okufeta ondyanena ine otyipuka otyikuavo.

OVIPUKA VITATU OPO UTAVELE OVIPONYO VIOVE

  1. Otyipuka tyaviuka una okulinga.

    Ombimbiliya yati: “Onthue tuhanda okukala ovakuatyili movipuka aviho.”​—⁠Hebreus 13:⁠18.

  2. Ovanthu vaevela vali vana vetavela oviponyo valinga.

    Ombimbiliya yati: “Una uholeka ononkhali mbae, kamakamona ouwa. Mahi, una ukembupopia, embuyekepo, maevelwa.”​—Provérbios 28:13.

  3. Tyakolela vali, mohambukiswa Huku.

    Ombimbiliya yati: “Jeova uyele omunthu wovivi, mahi Una oupanga novaviuki.”​—Provérbios 3:32.

Karina, womanima 20, ankho uholeka ovivi alinga. Mahi ketyivilile okutualako okuviholeka omuvo omunyingi. Karina wati: “Etyi palamba enima like, Tate yange wavasa omukanda wahonekwa no pulisa upopia onombongo ndyina okufeta mokonda yokutaha omapita etuku-tuku. Otyo atyindyetela ovitateka ovinene!”

Oityi tulilongesilako? Karina wati: “Okuholeka oviponyo viove tyivilisapo vala ovipuka. Mapakala vala katutu ofete mokonda yovivi walinga!”

LILONGESILA KOVIPONYO VIOVE

Ombimbiliya yati: “Atuho tupengesa ovikando ovinyingi.” (Tiago 3:​2, onondaka pokatoi) Ngetyi tuatala, okupopia ovivi walinga oheviholeka, otyilekeso tyokuti weliola omutima tupu wakola, haunene tyina utyilinga liwa-liwa.

Otyipuka otyikuavo una okulinga okulilongesila koviponyo viove. Omuhikuena umwe utiwa Vera wati: “Ame ndyitala oviponyo viange ngomphitilo yokulilongesilako. Ndyililongesila ku kese tyitateka, oñgeni ndyipondola okukala omunthu ukahi nawa, noñgeni ndyipondola okutetulula otyitateka otyo monkhalelo yelikalela notyikando otyikuavo. Oyo onkhalelo ongwa yokutala ovipuka mokonda yeetyi vitukuatesako okukula.”

Soka ñgeno wapolapo omusikaleta wa tate yove outeye. Oityi molingi?

  • Kupopi natyike okevelela tate yove ehetyiimbuke.

  • Upopila tate yove etyi tyaendapo.

  • Upopila tate yove etyi tyaendapo mahi ohavele onombei omunthu omukuavo.

Kuelilongesile keumbo opolo onota onthutu ko prova. Oityi molingi?

  • Mopopi okuti o prova ankho yalema.

  • Motavela okuti omokonda kuelilongesile.

  • Mopopi okuti omulongesi kanthyande.

Okusoka unene kovivi walingile kohale tyelifwa nokutaha etuku-tuku otyo utala vala motyilivandyelo

Pahe soka ñgeno (1) ove tate yove (2) ove mulongesi. Oityi tate yove nomulongesi wove mavasoko inkha utavela okuti wapengesa? Oityi mavasoko inkha waanya okuti wapengesa?

Pahe soka konthele yoviponyo walingale menima lio kualamba iya okumbulula omapulo alandulako.

Oityi mandyilingi noviponyo viange? Oñgeni mandyiyungu oviponyo viange?

  • Naholeka etyi nalinga.

  • Navela onombei mukuetu.

  • Tyilityili ndyityitavela.

Inkha kuetavelele oviponyo walingile, oñgeni ha molitehelela?

  • Welitehelela nawa​—mokonda wayovoka!

  • Tyikuihama komutima​—ñgeno ankho upopia otyili.

Oñgeni upondola okutetulula otyitateka otyo monkhalelo yaviuka?

Oityi welilongesila koviponyo viove?

[Okakasa pefo 14]

OITYI OVE USOKA?

Omokonda yatyi ovanthu vamwe vehetavelela oviponyo viavo?

Oityi una okulinga inkha apeho wovola okuholeka oviponyo viove?

Mahi oityi mavasoko inkha ove utavela oviponyo viove?​—Lucas 16:10.