Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

“Omuviuki Makahambukilwa Jeova”

“Omuviuki Makahambukilwa Jeova”

OMANIMA amwe konyima, Diana una omanima alamba po 80 wakalele novitateka. Omulume wae wavelele unene alo ankhia. Ovana vae vevali navo avankhi iya nae akala nouvela umwe upuiya okuhakula utiwa o cancer. Mahi apeho tyina ovakuatate velivasa na Diana komaliongiyo nomovilinga viokuivisa, vamona okuti nkhele utualako nehambu.

John wali omutalelipo womawaneno omanima alamba po 43. Ankho uhole unene ovilinga ovio iya ankho kasoko okuviyekapo. Mahi eviyekepo opo akatekule umwe mombunga yae ankho wavela. Tyina John elivasa novakuatate vamwe ankho vemwii etyi omutalelipo womawaneno, vamona okuti nkhele una ehambu.

Oityi tyikuatesako Diana na John okutualako nehambu? Oñgeni omunthu una ovitateka apondola okukala nehambu? Oñgeni omunthu apondola okutualako nehambu tyina ayekapo ovilinga ankho ehole unene? Ekumbululo tulivasa mo Mbimbiliya. Yati: “Omuviuki makahambukilwa Jeova.” (Salmo 64:10) Opo tutyinoñgonoke nawa, tete tuna okunoñgonoka ovipuka vitukalesa nehambu litualako, nevi vihetukalesa nehambu olio.

EHAMBU LIHATUALAKO

Pena ovipuka vimwe vituhambukiswa. Mongeleka, soka komukuendye nomuhikuena velihole iya avelinepe. Tupu soka komunthu ukala nolukumbe ine upewa ovilinga ovipe meongano lya Jeova. Ovipuka ovio aviho vitukalesa nehambu mokonda oviawa vya Jeova. Wetuavela otyinepo, nolutyito, novilinga meongano liae. — Gênesis 2:18, 22; Salmo 127:3; 1 Timóteo 3:1.

Mahi ovipuka ovio pamwe vieta ehambu lihasete okupwa. Mongeleka, umwe povalinepi upondola okulavisa mukuavo ine okunkhia. (Ezequiel 24:18; Oséias 3:1) Ovana pamwe kavetavela kovohe noku Huku, iya alo umwe vapondola okupolwa mewaneno. Mongeleka, ovana va Samuele ankho kavafende Jeova monkhalelo yaviuka. Tupu, David wali novitateka ovinyingi mombunga yae mokonda yokualingile onkhali na Bateseba. (1 Samuel 8:1-3; 2 Samuel 12:11) Ovipuka ovio, kavituetela ehambu, mahi vituetela oluihamo.

Tyelifwa notyo, pamwe katupondola okutualako okulinga ovilinga vimwe meongano lya Jeova mokonda yovitateka viekongoko, ine tuna okukatekula umwe mombunga yetu ine omokonda yomapiluluko alingwa meongano. Ovakuatate vamwe vayekelepo ovilinga viavo, vapopia okuti veivaluka onkhalelo ankho velitehelela movilinga ovio.

Tyayandyuluka nawa okuti ovipuka ovio vituetela ehambu, mahi ehambu olio hapeho litualako. Mahi okuti pena ehambu litualako alo umwe tyina pamoneka ovitateka? Enga, mokonda Samuele na David novaumbili ovakuavo va Jeova, vatuaileko nehambu namphila vakalele novitateka ovinyingi.

EHAMBU LITUALAKO

Jesus ankho una ehambu liotyotyili. Etyi eheneye pano pohi, Ombimbiliya itupopila okuti “wahambukilwe unene okukala ponthele ya [Jeova] omuvo auho.” (Provérbios 8:30) Mahi etyi eya pano pohi, ovikando vimwe wamuene ononkhumbi. No ngotyo, Jesus ankho una ehambu lituka kokulinga ehando lya Tate yae. (João 4:34) Iya oñgeni Jesus elitehelele etyi ankho ekahi nokuipwa? Ombimbiliya yati: “Mokonda yehambu ankho apakelwa, akoleleya momuti wemone.” (Hebreus 12:2) Tupondola okulilongesila kovipuka vivali Jesus apopile konthele yehambu.

Etyi ovalongwa 70 vatunda movilinga viokuivisa, ankho vahambukwa mokonda vafuisapo nawa otyilinga tyavo, okukutikinyamo okutaata ovilulu. Mahi Jesus evepopila okuti: “Muhahambukwei vala mokonda ovilulu viemutavela, mahi hambukwei mokonda omanyina enyi ahonekwa keulu.” (Lucas 10:1-9, 17, 20) Tyayandyuluka nawa okuti ehambu lietu lituka kokupandwa na Jeova, kalituku vala kovilinga tuna meongano.

Onthiki onkhuavo etyi Jesus ankho ekahi nokulongesa ovanthu ovanyingi, omukai umwe omu Judeu ahuvu unene nonkhalelo yae yokulongesa iya apopi okuti me yae ñgeno ankho upandulwa. Mahi Jesus emukumbulula okuti: “Au, vena ehambu ovovana vatehelela ondaka ya Huku iya avaendelamo!” (Lucas 11:27, 28) Tyina ovana vetu valinga ovipuka oviwa tyipondola okutuetela ehambu. Mahi etyi tyitukalesa nehambu liotyotyili okutavela ku Jeova nokukala noupanga omuwa nae.

Tyituhambukiswa unene okulitehelela okuti Jeova utupanda. Namphila ovitateka vipondola okutusoyesa, mahi kavitupolo ehambu lituka kokupandwa na Jeova. Tyina tutualako okukala ovakuatyili momuvo wovitateka, ehambu lietu liliyawisa vali. (Romanos 5:3-5) Tupu Jeova wavela vana vemuyumba onthumbi ospilitu sandu yae, iya hinangela okuti ehambu otyimwe po vinyango viospilitu sandu. (Gálatas 5:22) Ovipuka ovio vitukuatesako okunoñgonoka omokonda yatyi o Salmo 64:10 ipopia okuti “omuviuki makahambukilwa Jeova.”

Oityi tyikuatesako John okutualako nehambu?

Ovipuka ovio tupu vitukuatesako okunoñgonoka omokonda yatyi Diana na John vatuaileko nehambu namphila vakalele novitateka. Diana wati: “Ame nayumba onthumbi mu Jeova, ngomona uyumba onthumbi mu tate yae.” Ayawisako okuti: “Jeova wandyamba nounongo wokutualako okuivisa nehambu.” Oityi tyakuatesileko John okutualako nehambu, nombili movilinga viokuivisa alo umwe etyi ayekapo ovilinga ankho ehole unene? Wati: “Tunde mo 1998 etyi napewa otyilinga tyokulongesa Mosikola Yovakuatesiko Vovakulu Vewaneno, naviukisa vali nawa onkhalelo yange yokulilongesa Ombimbiliya.” Wapopia okuti oe nomukai wae, tyevepepukilile unene okutavela omapiluluko amoneka-po mokonda ankho vafuapo opo valinge kese tyilinga Jeova eveavela. Tupu wati: “Katuelivelele mokonda yovipuka tualinga.”

Ovakuatate ovanyingi vaimbuka okuti etyi tyapopiwa momukanda wa Salmo 64:10 otyili umwe. Tala ongeleka yovalinepi vamwe vaundapele mo Mbetele yoko Estados Unidos omanima alamba po 30. Konyima avakala ovakokoli-ndyila vavilapo. Vapopia okuti: “Tyiihama unene okuyekapo ovilinga uhole. Mahi kupondola okuyeka oluihamo olo lutualeko.” Etyi vehika mewaneno, liwa-liwa avahimbika okuivisa novakuatate. Tupu vati: “Ankho tulikuambela konthele yovipuka tuesukisa. Iya okuimbuka okuti omalikuambelo etu ankho ekahi nokukumbululwa, tyetupamakele unene. Etyi tuehika mewaneno, vamwe avahimbika okukala ovakokoli-ndyila. Tupu tuna ehambu liokulongesa ovanthu vevali Ombimbiliya.”

“EHAMBU LIHAPU”

Tyotyili, hapeho tyapepuka okukala nehambu mokonda pamwe tupondola okusoya. Mahi Jeova utupameka nonondaka mbuvasiwa mu Salmo 64:10. Alo umwe tyina tuasoya, tupondola okukala nonthumbi yokuti katyesukisile otyitateka patyi tukahi nokulambela, inkha tutualako okukala ovakuatyili ‘matukahambukilwa Jeova.’ Tupu tupondola okukevelela omuvo Jeova makafuisapo omulao wae wokulinga “eulu epe nohi omphe.” Pomuvo opo, ovanthu kamavakala vali nonkhali, mahi mavakakala nehambu liotyotyili mokonda atuho matukalinga ehando lya Jeova. — Isaías 65:17, 18.

Soka vala oityi onondaka ombo mbuhangununa. Mbulekesa okuti onthue kamatuvele vali iya ononthiki mbatyo ambuho matukapinduka-po nononkhono. Ovipuka aviho vitumonesa ononkhumbi pahetyino, mouye omupe kamavikakalako vali. Jeova wetupopila okuti “ovipuka vyo kohale kamavikahinangailwa vali iya kamavikeya vali komutima.” Matukaliepesa ovanthu tuhole vokuankhia. Onthue matukelitehelela ngo vohe yomona una Jesus atutilisile ankho una omanima 12. Ombimbiliya ipopia oñgeni velitehelele etyi yati: “Avahambukwa unene.” (Marcos 5:42) Katutu-katutu aveho mavakakala ovaviuki monkhalelo yafuapo iya atuho ‘matukahambukilwa Jeova.’