Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

OVIAWA ULINGA VIENDA NAPI?

Oumbulu Uhupisa Ovanthu

Oumbulu Uhupisa Ovanthu

1 YA OUTUBRO YO 2021

 Omutala Womulavi wa 1 ya Junho yo 1912 wati: “Ovanyingi povatangi vetu tyipondola hamwe vei ovamphoki, ovanthu ovo vapondola okupewa omikanda otyali, . . . . omikanda ovio vialingwa noumbulu ukwatesako ovamphoki okutanga.” Omutala Womulavi wayawisako okuti: “Ovamphoki ovanyingi vahanda unene okuiva onondaka mbupopia okuti nthiki makuya ouye umwe omuwa.”

 Tyina onondaka ombo mbahonekwa nkhele ankho mouye mutupu omikanda melaka lyo Ingelesi vialingwa noumbulu opo vikwateseko ovamphoki. Mahi no ngotyo ankho Onombangi mba Siovaa valingale omikanda vipopia otyili tyikahi Mombimbiliya “vilingwa noumbulu,” vitiwa o Braile. Na hono tukahi nokuvilinga! Tukahi nokulinga omikanda vyo Braile momalaka alamba po 50. Oñgeni vikahi nokulingwa?

Ounkhunkha woumbulu okupolela pu mohi alo pepandu, onondaka. Oumbulu oo wapakwa momitete epandu.

Okuvihoneka Nokungalavala

 Otyipuka tyotete okuvihoneka noumbulu noutoto ukwatesako ovamphoki okutanga. Michael Millen wokuundapa moseketa (Text Processing Services) yokuhoneka o Bralie mo Patterson, ko Nova York, wati: “Kohale ankho tulanda o software ngayo tuhoneka nayo o braille, mahi ankho mutupu omalaka aeho. Mahi pahe tukahi nokuhoneka no Watchtower Translation System, (WTS otyiti tyeongano tyikwatesako okupitiya) opo tulinge omikanda vyo Braile momalaka omanyingi. Tutavela okuti kutupu vali otyiti ngotyo.”

 Omikanda tulinga vyo Braille kavihonekwa vala noumbulu mahi tupu vihonekwa onondaka mbuhangununa omalutalatu. Mongeleka, olutalatu lwokondye lwo mukanda Kalako Nomwenyo Apeho! mo Braile lwahonekwa okuti: “Omulume umwe ukahi nokueenda mondyila yelipeta-peta, muna ovifo viayova nawa nomilola no nomphunda.” Jamshed, omukwatesiko wovakulu vewaneno tupu omukokoli-ndyila, omumphoki wati: “Onkhalelo olutalatu olo lwapopiwa, kwame otyiwa unene.”

 Tyina omikanda viamahonekwa pahe avitumwa kono Filiyale mbokulinga omikanda vyo Braile. Konyima omikanda avilingwa nopapelo imwe yakola yehelionyo tupu outoto noumbulu watyo, awahatundu-po tyina vamatyindi omikanda ovio ine tyina omunthu ekahi nokutanga. Tyina viamalingwa ngotyo, omikanda ovio pahe avitungwa no alami ine ongoi konyima, opo tyitavele okuvivandula nawa, pahe avitumwa komawaneno kuna ovamphoki ine “okuvituma otyali kovamphoki.” Tyina tyitavela okutuma monkhalelo ngoyo. Tyina tyesukisa, ono Filiyale mbuvituma liwa-liwa kovakwatate ovamphoki ine okuvituma momawaneno aita omikanda viovanthu ovamphoki na vivekwateseko momaliongiyo.

 Ovilinga ovio aviho viesukisa omuwo omunyingi nonombongo. Tyili tyatyo, oseketa yetu ko Wallkill, Nova York, omuwo ilinga ono Mbimbiliya 50.000 mbokutangwa novanthu, oo omuvo vesukisa opo vangalavale vala ono Mbimbiliya 2 mo Braile. Ombimbiliya ike vala momalaka o vokwetepo, ituuka omikanda 25 vyo Mbimbiliya ike mo Braile. Onombongo mbulanda ovipuka viesukisa na palingwe Ombimbiliya oyo ike vala, mbulamba-po ovikando 123 mbuna mbulanda viokulinga Ombimbiliya yokutangwa no vokweete-po. a Ovikapa viatyo vala Viombimbiliya ike yo Braile vikatuuka 25, vilanda onondolale mbulamba po 150 (Tyituuka 79.942,17 00KZ.)!

Omikanda ovio viapita vali peulu tyipona omunthu.

 Oñgeni vana vakwatesako okulinga omikanda vyo Braile velitehelela? Nadia, uundapela ko Mbetele yoko Afrika do Sul, wati: “Ovakwatate vetu nonomphange ovamphoki omwenyo wavo kawapepukile, kwaame elao limwe enene okukuatesako motyilinga matyivekwatesako. Tyimoneka nawa okuti Siovaa uvehole unene.”

Lilongesa Okutanga o Braile

 Mahi oñgeni tyilingwa ankho omunthu umwe omumphoki ketyivili okutanga o braile? Omanima amwe konyima twalinga omukanda umwe wati Lilongesa okutanga o Braile, omukanda oo wati nthele imwe wahonekwa onondaka mbokutangwa na vana veetepo ya nthele imwe kuna o Braile. Omukanda oo walingwa ulilongeswe nomunthu weetepo na una wehetepo. Opo omunthu elilongese okutanga, una okukala notyipuka tyimwe tyikahi ngo lekwa notyitungo opo ahoneke onoletela mbatyo. Omumphoki uhoneka onondaka mbo Braile ha pahe atale oñgeni mbutangwa nominwe. Otyo tyikwatesako omumphoki okuhoneka nokuimbuka onondaka ombo nominwe.

“Ndyivihole Unene”

 Oñgeni ovakwatate nonomphange ovamphoki na vana vahamonopo nawa vakwateswako nomikanda ovio? Ernst omumphoki, ukala ko Haiti, ankho wenda komaliongiyo, mahi ankho utupu omukanda wo Braile. Mokonda yotyo ankho ulia kokupaka nawa momutwe etyi eiva opo tyimukwateseko tyina alinga ononthele mbae meliongiyo nokukumbulula tyina palingwa onthele yomapulo nomakumbululo. “Pahe wati, ndyipondola okuyelula okuvoko andyikumbulula momaliongiyo. Ndyilitehelela okuti tuelikwata-po vali novakwatate nomphange. Pahe atuho tukahi nokutambula okulia kwopasipilitu nga vakwetu!”

 “Jan, omukulu umwe wewaneno omumphoki ukala ko Austria, weendesa Omutala Womulavi nelilongeso liombimbiliya mewaneno, wati: Omikanda vietu vyo braile viivala vali nawa tyipona omikanda omikwavo ankho ndyitanga. Mongeleka, omikanda vietu vina onombalulo pomafo, noutoi pombwelo, uhepuilisa okuuvasa tupu vina onondaka mbuhangununa omalutalatu.”

 Seon-ok, omukokoli-ndyila ko Coreia do sul, omumphoki tupu ompholo. Kohale ankho momaliongiyo ulia vala kelaka lionompholo, litiwa tatil, mahi pahe utanga aike omikanda melilongeso liombimbiliya mewaneno. Ngwe wati: “Omikanda omikwavo mo Braile vipuilisa okutanga mokonda vitupu onopondu, omitete viatyo viapenga, tupu opapelo yatyo kayakolele. Mahi Onombangi mba Siovaa opapelo yatyo valinga nayo omikanda yakola, oumbulu watyo watwa nawa, otyo tyinkhwatesako unene okutanga.” Tupu wati: “Kohale ankho tyina ndyililongesa omikanda viapolwa Mombimbiliya ndyikwateswako na vakwetu. Mahi pahe ndyityivila okulilongesa andyike. Tyinthyambukiswa unene mokonda ndyityivila okulilongesa eliongiyo lyo mokati kosimana nokukumbulula. Ame ndyityivila okutanga omikanda vietu aviho vyo Braile. Ame ndyivihole unene.”

 Ngetyi tyikahi omikanda vietu vya vana veetepo, nomikanda vyo Braile vina onondaka mbati: “Omukanda ou kaulandeswa. Walingwa pala ovilinga viokulongesa ovanthu Ombimbiliya mouye auho. Ovilinga evi vikahi nokuvatelwa no nombongo mbuhole okuawa novanthu votyali.” Twapandula unene etyi muhole okulinga oviawa mononkhalelo mbapopiwa mo donate.pr418.com. Otyali tyove tyikahi nokukwatesako okulinga okulia kwopasipilitu kukahi nokwawa kovanthu aveho, okukutikinya-mo ovamphoki na vana veheetepo nawa.

a Moviti vimwe viokulinga o braille, onondaka mbatyo mbeliyapuka vali, napakale apa pahahonekelwe. Mongeleka mo braile 2 onondaka mbokuiwe unene mbatepulwa ine kambavitulilwe. Moluotyo, omukanda wo braile 2 omututu vali komukanda wo braile 1.