Okutauluka omutete

Okuti Onombangi mba Siovaa Vayapaula Ovanthu ko Vavo?

Okuti Onombangi mba Siovaa Vayapaula Ovanthu ko Vavo?

 Onthwe Nombangi mba Siovaa tulikuatehila opo omaumbo etu atunge, tupu tukuatesako vakuetu navo omaumbo avo atunge. Tulinga ngotyo mokonda tutyii okuti wauka otyinepo o Huku. (Gênesis 2:21-24; Ova Efesu 3:14, 15) Mo Mbimbiliya, Huku wapaka-mo etyi vokuelinepa vena okulinga vakale notyinepo tyikahi nawa. Ava vokulikuatehila valinge etyi tyili mo Mbimbiliya vena omaumbo apama.

Oñgeni Onombangi mba Siovaa vakuatesako ovanthu vakale nomaumbo apama?

 Onthwe tulikuatehila tulinge etyi Ombimbiliya ipopia. Ombimbiliya itukuatesako okukala ovanthu vonondunge, vetyivila okutunga eumbo. (Provérbios 31:10-31; Ova Efesu 5:22 – 6:4; 1 Timotiu 5:8) Ombimbiliya atee umwe ipondola okukuatesako ovanthu vakala meumbo like, mahi vati umwe ou vongeleya ei, ou o vongeleya ei. (1 Petulu 3:1, 2) Tala etyi tyapopia ovanthu vamwe velinepa, mahi pahe umwe puvo alingi Ombangi ya Siovaa:

  •   “Okutunda umwe apa tuelinepa atee tuatuukisa omanima epandu, ankho tukalela vala okutañguna. Mahi pahe etyi omukai wange akala Ombangi ya Siovaa apiluluka. Pahe ankho wapwa-elundo, pahe nokupopia nawa ankho upopia umwe nawa. Ine hatyetyi omukai wange akalele Ombangi, ñgeno tuelihengale kohale.” — Clauir, woko Brasil.

  •   “Etyi omulume wange ehimbika okulilongesa Ombimbiliya Nonombangi anehetyihande, mokonda ankho ndyisoka okuti Onombangi vayapula ovanthu ko vavo. Mahi pahe ndyityeete okuti okutuka umwe apa akala Ombangi, ngoti pahe tulivila vali.” — Agness, woko Zambia.

 Tyina tulongesa vakuetu, onthwe tuvepopila oñgeni okulinga etyi Ombimbiliya yapopia matyivekuatesako:

Okuti omunthu okuyekapo ongeleya yae akala Ombangi, tyeeta onondyaya meumbo?

 Pamwe tyeeta umwe onondaka. Mo 1998 ovanthu vamwe vetyimona okuti tyina ovanthu vokuelinepa, umwe amakala Ombangi, tyeeta umwe ovitateka ovinene meumbo.

 Sesusi wetyipopile-ale okuti ava valinga etyi apopia mavakayalwa no vavo. (Mateusi 10:32-36) Omukulu umwe watanga unene utiwa o Will Durant, wapopia etyi ankho tyilingwa Ovakilisitau vo kohale ati: “Ankho vatendeleyua okuti vahanyapo omaumbo.” a Tupu otyo ñgoo ovanthu hono vapopia Onombangi. Okuti etyi vapopia otyili?

Ombonge onene yo ko Europa

 Nthiki imwe ovanthu vatuaile omphela kombonge onene yo ko Europa, avati Onombangi mba Siovaa vahanyapo omaumbo. Pahe Ombonge aikumbulula okuti: “Tyina meumbo mukala onondyaya, haunene mbuhindwa na ava vehe Nombangi, mokonda kavetavela ongeleya ya mukuavo.” Ombonge aipopi vali okuti: “Mahi otyo ha Tyonombangi-ko vala. Pamwe meumbo nga tyati umwe ou una ongeleya yae, ou una yae, mukala umwe onondyaya.” b Mahi na tyina umwe Onombangi mba Siovaa vakondyeswa, valinga etyi Ombimbiliya yapopia yati: “Muhakondolelei nawike otyivi notyivi. . . . Inkha tyitavela, lingei atyiho muvila, opo mukale nombembwa novanthu aveho.” — Ova Loma 12:17, 18.

Oityi Onombangi mba Siovaa velinepela vala Nonombangi vakuavo?

 Onthwe Nombangi tulinga etyi Ombimbiliya yati tuna ‘okulinepa vala mu Tatekulu.’ Otyo oityi? Okulinepa vala nomunthu wongeleya yove. (1 Ova Kolindu 7:39) Omukanda umwe wati: “Tyina ovalinepi vetavela otyipuka tyike, valinga ovipuka vielifwa, vafendela kumwe Huku, kavakala novitateka ovinyingi meumbo.” c

 Naina otyitumino otyo tyo Ombimbiliya tyikahi nawa.Mahi ine pena omunthu Ombangi welinepa nou Wehembangi onthwe katumupopila velihenge. Tulinga etyi Ombimbiliya yapopia, yati: ‘Ine umwe una omukai uhetavela Huku iya omukai oo uhanda okutualako okukala nae, omulume ehemuyeke-po. Ine omukai umwe una omulume uhafende Huku iya omukai oo uhanda okutualako okukala nae, ahayeke-po omulume wae.’ (1 Ova Kolindu 7:12, 13.) Onombangi mba Siovaa vahongololwa notyitumino otyo.

a Tanga omukanda Caesar and Christ, pefo 647.

b Tanga omukanda upopia omphela Yonombangi mba Siovaa novatumini voko Russia, pefo 26-27, opalangalafu 111.

c Tanga omukanda Journal of Marriage and Family, Volume 72, Number 4, (Agosto yo 2010), pefo 963.