Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Nwane A Li Nyamenle Menli Ne Anyunlu Ɛnɛ A?

Nwane A Li Nyamenle Menli Ne Anyunlu Ɛnɛ A?

“Bɛhakye bɛ mgbanyima ne mɔ.”HIB. 13:7.

EDWƐNE: 125, 43

1, 2. Mɔɔ Gyisɛse hɔle anwuma la, duzu a ɔbayɛ kɛ ye ɛzoanvolɛma ne bizale bɛ nwo a?

ƐNEE Gyisɛse ɛzoanvolɛma ne gyi Ɔlivi Boka ne azo ɛlɛnea anwomanyunlu. Bɛnwu kɛ bɛ menle nee bɛ gɔnwo, Gyisɛse, ɛwolo amungu ne anu ɛhɔ. (Gyi. 1:9, 10) Wɔ ɛvolɛ kɛyɛ nwiɔ anu, Gyisɛse ɛhilehile bɛ, yemaa bɛ anwosesebɛ, na yeli bɛ nyunlu. Kɛkala yehɔ. Duzu a bɛbayɛ a?

2 Gyisɛse zele ye ɛdoavolɛma ne kɛ: ‘Bɛbali me nwo daselɛ wɔ Gyɛlusalɛm, nee Dwudiya amuala nee Samɛlea bɛahɔdwu aleɛabo ɛleka biala.’ (Gyi. 1:8) Kɛ ɔkɛyɛ na bɛawie gyima ɛhye ɛ? Gyisɛse hanle kɛ, ɔnrɛhyɛ biala, bɛbanyia sunsum nwuanzanwuanza. (Gyi. 1:5) Noko, ewiade amuala edwɛkɛhanlɛ gyima ne hyia adehilelɛ nee ngyehyɛleɛ. Amaa bahile ye menli ne adenle na bɛayɛ ngyehyɛleɛ bɛamaa bɛ wɔ tete ne la, Gyihova kpale menli kɛ ɔ gyakɛ anu gyinlavolɛma. Ɔti bie a ɛzoanvolɛma ne bizale bɛ nwo kɛ, ‘Akee Gyihova bakpa adekilevolɛ fofolɛ ɔ?’

3. (a) Gyisɛse hɔle anwuma la, kpɔkɛ mɔɔ anwo hyia la boni a ɛzoanvolɛ nɔhavoma ne zile a? (b) Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a?

3 Yeandwu dapɛne nwiɔ, Gyisɛse ɛdoavolɛma ne nleɛnleanle Ngɛlɛlera ne anu, bɛyɛle asɔne, na bɛkpale Matayase bɛmaanle ɔlile Dwudase Yesekaleɔto agyakɛ anu kɛ ɛzoanvolɛ mɔɔ tɔ zo 12. (Gyi. 1:15-26) Duzu ati a ɛnee awie mɔɔ bɛbakpa ye bɛazie ɔ gyakɛ anu la anwo hyia maa bɛ nee Gyihova ɛ? Matayase lile ngyianlɛ bie anwo gyima. * Gyisɛse amkpa ye ɛzoanvolɛma ne kɛ bɛboa ye wɔ daselɛlilɛ nu ala; emomu, kɛ bɛbali gyima titili wɔ Nyamenle menli ne avinli. Duzu gyima ɔ, na kɛzi Gyihova luale Gyisɛse anwo zo tetele bɛ maanle ye ɛyɛlɛ ɛ? Ngyehyɛleɛ mɔɔ le kɛ ɛhye la boni a wɔ ɛkɛ maa Nyamenle menli ɛnɛ a? Na kɛzi ‘yɛbahakye yɛ mgbanyima ne mɔ,’ titili bɛdabɛ mɔɔ bɛbɔ nu bɛyɛ ‘akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne’ la ɛ?Hib. 13:7; Mat. 24:45.

GYISƐSE LI NEAZO EKU NE ANYUNLU

4. Gyima boni a ɛzoanvolɛma ne nee mgbanyima gyɛne yɛle ye wɔ Gyɛlusalɛm wɔ ɛvoya ne mɔɔ limoa la anu a?

4 Wɔ Pɛntekɔso 33 Y.M., ɛzoanvolɛma ne bɔle ɔ bo lile Kilisiene asafo ne anyunlu. Wɔ ayia zɔhane abo, ‘Pita nee ɛzoanvolɛma bulu nee ko ne dwazole’ na bɛhanle ngoanelielɛ edwɛkɛ ne bɛhile Dwuuma nee bɛdabɛ mɔɔ bɛwɔ Dwuuma ɛzonlenlɛ ne anu la. (Gyi. 2:14, 15) Bɛ nuhua dɔɔnwo rayɛle diedima. Ɛhye anzi, Kilisienema fofolɛ ɛhye mɔ dule ‘bɛ nwo maanle ɛzoanvolɛma ne ngilehilelɛ ne.’ (Gyi. 2:42) Ɛzoanvolɛma ne nleanle asafo ne ezukoa zo. (Gyi. 4:34, 35) Bɛhilehilele Nyamenle menli ne, bɛyɛle asɔne bɛmaanle bɛ, na bɛhanle kɛ: “Yɛbayɛ nzɛlɛlɛ na yɛahilehile edwɛkpa ne.’ (Gyi. 6:4) Eza bɛmaanle Kilisienema mɔɔ fɛta la hɔhanle edwɛkɛ ne wɔ azɛlɛsinli fofolɛ nu. (Gyi. 8:14, 15) Nzinlii, mgbanyima gyɛne mɔɔ bɛkpokpa bɛ la rabokale ɛzoanvolɛma ne anwo bɛnleanle asafo ne mɔ azo. Ɛnee bɛle neazo eku, na bɛvale adehilelɛ bɛmaanle asafo ne mɔ amuala.Gyi. 15:2.

5, 6. (a) Kɛzi sunsum ne boale neazo eku ne ɛ? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.) (b) Kɛzi anwumabɔvolɛma boale neazo eku ne ɛ? (d) Kɛzi Nyamenle Edwɛkɛ ne hilele neazo eku ne adenle ɛ?

5 Ɛvoya mɔɔ limoa Kilisienema ne nwunle kɛ Gyihova Nyamenle luale bɛ Adekilevolɛ, Gyisɛse anwo zo hilele neazo eku ne adenle. Kɛzi bɛnwunle ɛhye ɛ? Mɔɔ limoa, sunsum nwuanzanwuanza ne boale neazo eku ne. (Dwɔn 16:13) Bɛwolale sunsum ne bɛguale Kilisienema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la amuala anwo zo, noko ɔboale ɛzoanvolɛma ne nee mgbanyima gyɛne mɔɔ bɛwɔ Gyɛlusalɛm la ɔmaanle bɛyɛle bɛ neavolɛ gyima ne. Kɛ neazo la, wɔ 49 Y.M., sunsum ne hilele neazo eku ne adenle ɔmaanle bɛzile mrenyia zo ɛpɛlɛ edwɛkɛ ne anwo kpɔkɛ. Asafo ne mɔ lile bɛ adehilelɛ nzi na bɛ nwo ‘yɛle se wɔ diedi ne anu na menli dɔɔnwo rabokale bɛ nwo dahuu.’ (Gyi. 16:4, 5) Kɛlata ne mɔɔ hanle kpɔkɛzilɛ ne anwo edwɛkɛ la eza hilele kɛ neazo eku ne lale Nyamenle sunsum ne ma ne mɔɔ bie a le ɛlɔlɛ nee diedi la ali.Gyi. 15:11, 25-29; Gal. 5:22, 23.

6 Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, anwumabɔvolɛma boale neazo eku ne. Kolaa na bɛazɔne Kɔnileɛse kɛ maanle maanle ne anu sonla mɔɔ bɛtɛpɛle ye mrenyia zo mɔɔ limoale rayɛle Kilisienenli la, anwumabɔvolɛ bie zele ye kɛ ɔzoa ɔmaa bɛhɔvɛlɛ ɛzoanvolɛ Pita. Mɔɔ Pita hanle edwɛkɛ ne hilele Kɔnileɛse nee ye mbusuafoɔ la, sunsum ne rale bɛ nwo zo noko ɛnee bɛtɛpɛle bɛ mrenyia zo. Ɛhye maanle ɛzoanvolɛma ne nee mediema gyɛne nwunle Nyamenle ɛhulolɛdeɛ na bɛliele menli mɔɔ bɛtɛpɛle bɛ mrenyia zo la wɔ Kilisiene asafo ne anu. (Gyi. 11:13-18) Bieko, anwumabɔvolɛma boale maanle bɛ nye bolole edwɛkɛhanlɛ gyima ne mɔɔ ɛnee neazo eku ne ɛlɛnea zo la anwo. Mɔɔ tɔ zo nsa, Nyamenle Edwɛkɛ ne hilele neazo eku ne adenle. Saa bɛlɛsi ngilehilelɛ nwo kpɔkɛ anzɛɛ bɛlɛmaa ahyehyɛdeɛ ne adehilelɛ bie a, mgbanyima ɛhye mɔ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la maa Ngɛlɛlera ne kile bɛ adenle.Gyi. 1:20-22; 15:15-20.

7. Duzu ati a yɛkola yɛka kɛ ɛnee Gyisɛse li alimoa Kilisienema ne anyunlu ɛ?

7 Ɛnee zɔhane neazo eku ne lɛ tumi wɔ alimoa asafo ne azo ɛdeɛ, noko bɛnwunle kɛ Gyisɛse a le bɛ Adekilevolɛ a. Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hɛlɛle kɛ: ‘Kelaese maanle bie mɔ yɛle ɛzoanvolɛma. Na ɔwɔ kɛ yɛda ɛlɔlɛ ali, amaa yɛanyi wɔ adenle biala anu yɛava yɛazukoa Kelaese mɔɔ le tile ne la.’ (Ɛfɛ. 4:11, 15) Kɛ anrɛɛ bɛbava ɛzoanvolɛ titili bie duma bɛado bɛ nwo zo la, “bɛvɛlɛle ɛdoavolɛma ne Keleseɛnema.” (Gyi. 11:26) Nɔhalɛ nu, Pɔɔlo nwunle kɛ ɔhyia kɛ ‘bɛdi ngilehilelɛ,’ anzɛɛ nyɛleɛ mɔɔ gyi Ngɛlɛlera ne azo, mɔɔ ɛzoanvolɛ ne mɔ nee mrenyia gyɛne mɔɔ lile bɛ nyunlu vale gyakyile bɛ la azo. Noko ɔvale ɔzɔle zo kɛ: “Mekpondɛ kɛ bɛte ɔ bo kɛ nrenya biala [neazo eku ne anu amra boka nwo] amenle a le Kelaese, . . . yɛɛ Kelaese amenle a le Nyamenle.” (1 Kɔl. 11:2, 3) Ɛhɛe, wɔ ye Kpanyinli, Gyihova Nyamenle abo, ɛnee Gyisɛse Kelaese mɔɔ wɔ anwuma na bɛwula ye anyunlunyia la ɛlɛdi asafo ne anyunlu.

“ƐHYE ƐNLE SONLA GYIMA”

8, 9. Gyima titili boni a Adiema Russell lile a?

8 Ɔvi ɛvolɛ 1870, Charles Taze Russell nee ɔ gɔnwo mɔ bie bɔle mɔdenle kɛ bɛfa nɔhalɛ ɛzonlenlɛ bazie ɛkɛ ne bieko. Amaa bɛahola bɛaha Baebolo nu nɔhalɛ edwɛkɛ ne wɔ aneɛ dɔɔnwo anu la, bɛluale mɛla adenle zo bɛdele Zion’s Watch Tower Tract Society ne wɔ 1884, na ɛnee Adiema Russell a le ebianutɛnlavolɛ a. * Ɛnee ɔle Baebolo sukoavo mɔɔ ɛbe, na ɔvale akɛnrasesebɛ ɔhanle kɛ Nsa-Ko Nyamenle ne nee ɛkɛla mɔɔ ɛnwu ɛlɛ la ngilehilelɛ ne le adalɛ. Ɔnwunle kɛ Kelaese bara mɔɔ ɛnyelɛ ɛnrɛnwu ye na maanle maanle ne mɔ “mekɛ” ne bara awieleɛ wɔ 1914. (Luke 21:24) Adiema Russell vale ye mekɛ, ye anwosesebɛ, nee ye ezukoa bɔle nɔhalɛ ɛhye mɔ nolo hilele awie mɔ. Gyihova nee Gyisɛse vale Adiema Russell lile gyima wɔ zɔhane mekɛ titili ne anu.

9 Adiema Russell amkpondɛ anyunlunyia anvi menli ɛkɛ. Wɔ 1896, ɔhɛlɛle kɛ ɔ nee ɔ gɔnwo mɔ mɔɔ bɛli gyima ne anyunlu la, bɛngulo kɛ awie kɛli bɛ eni titili bie. Bɛngulo kɛ awie kɛmaa bɛ amodinli titili bie, yɛɛ bɛmkpondɛ kɛ ekpunli bie kɛva bɛ aluma kɛgua bɛ nwo zo. Nzinlii, ɔhanle kɛ: “Ɛhye ɛnle sonla gyima.”

10. (a) Mekɛ boni a Gyisɛse kpale ‘akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne a’? (b) Kilehile kɛzi ɔlale ali kɛ Neazo Eku ne nee Watch Tower Society ne ɛnle debie ko la anu.

10 Wɔ 1919, mɔɔ Adiema Russell wule la ye ɛvolɛ nsa Gyisɛse kpale ‘akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne.’ Duzu ati ɔ? Amaa bɛamaa sonvolɛma ne “aleɛ wɔ mekɛ ne anloa.” (Matt. 24:45) Wɔ zɔhane mekɛ ne, ɛnee mediema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la ekpunli ekyii bie wɔ Brooklyn, New York, bɛzieziele sunsum nu aleɛ na bɛvale bɛmaanle Gyisɛse ɛdoavolɛma ne. Ɔvi 1940 yɛɛ yɛvale edwɛkɛ “neazo eku” ne yɛlile gyima wɔ yɛ mbuluku ne mɔ anu a, na ɛnee bɛdwenle kɛ ɔ nee Watch Tower Bible and Tract Society ne le debie ko. Noko wɔ 1971, ɔlale ali kɛ Neazo Eku ne nee Watch Tower Society ne mɔɔ mɛla adenle zo ninyɛne ala a ɔdi nwolɛ gyima la, ɛnle debie ko. Ɔvi zɔhane mekɛ ne, bɛvale mediema mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛmboka Society ne adekilevolɛma ne anwo la bɛbokale Neazo Eku ne anwo. Kenlensa ye, bɛva ‘mboane gyɛne’ ne anu mediema mɔɔ bɔ mɔdenle la bɛyɛ Society ne nee ngyehyɛleɛ gyɛne mɔɔ Nyamenle menli fa di gyima la adekilevoma, ɛhye ɛmaa Neazo Eku ne ɛva bɛ adwenle ɛzie sunsum nu adehilelɛ ɛmaanlɛ zo titili. (Dwɔn 10:16; Gyi. 6:4) July 15, 2013 Ɛzinzalɛ Arane ne hilehilele nu kɛ ‘akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne’ a le mediema ekyi mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛbɔ nu bɛyɛ Neazo Eku ne la.

Neazo eku ne ɔvi 1950

11. Kɛzi Neazo Eku ne yɛ gyima ɛ?

11 Neazo Eku ne bɔ nu si kpɔkɛ mɔɔ anwo hyia la. Kɛzi? Bɛyia nu dapɛne biala, na ɛhye maa bɛyɛ ko na bɛdi adwelie kpalɛ. (Mrɛ. 20:18) Kɛmɔ bɛmbu Neazo Eku ne anu sonla bie kɛ ɔ nwo hyia tɛla bɛdabɛ mɔɔ bɛha la ati, ɛvolɛ biala bɛkakyi ebianutɛnlavolɛ ne wɔ ayia ɛhye mɔ abo. (1 Pita 5:1) Neazo Eku ne kɔmatii nsia ne anu biala noko kakyi ye ebianutɛnlavolɛ ne ɛvolɛ biala. Na bɛ nuhua ko biala ɛmbu ɔ nwo kɛ ɔle adekilevolɛ, emomu ɔboka “sonvolɛma” ne mɔɔ akɛlɛ nɔhavo ne maa bɛ aleɛ na bɛdie ye adehilelɛ bɛto nu la anwo.

Ɔvi 1919 mɔɔ bɛkpale akɛlɛ nɔhavo ne la, yemaa Nyamenle menli ne sunsum nu aleɛ (Nea ɛdendɛkpunli 10, 11)

‘ƐNEE AKEE NWANE A LE AKƐLƐ NƆHAVO NEE NRƐLƐBƐVOLƐ NE?’

12. Kpuya boni a yɛbahola yɛabiza ye wɔ Neazo Eku ne anwo a?

12 Sunsum ne ɛndwu Neazo Eku ne anwo zo kɛ tete amra mɔɔ bɛhɛlɛle Baebolo ne la, yɛɛ bɛnli munli. Ɔti, bɛkola bɛfo wɔ bɛ ngilehilelɛ anzɛɛ ahyehyɛdeɛ ne adenle ɛhilelɛ nu. Watch Tower Publications Index ne lɛ edwɛkɛtile mɔɔ se “Yɛ Diedi Ne Anwo Ndelebɛbo Fofolɛ” mɔɔ kile Ngɛlɛlera ne anu ndelebɛbo fofolɛ mɔɔ yɛnyia ye ɔvi 1870 la. * Gyisɛse anga kɛ ye akɛlɛ nɔhavo ne bamaa yɛ sunsum nu aleɛ mɔɔ di munli. Ɔti kɛ ɔkɛyɛ na yɛabua Gyisɛse kpuya ɛhye: ‘Ɛnee akee nwane a le akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne?’ (Mat. 24:45) Daselɛ boni a kile kɛ Neazo Eku ne ɛlɛyɛ zɔhane gyima ne a? Bɛmaa yɛzuzu ninyɛne nsa ne mɔɔ hilele ɛvoya mɔɔ limoa neazo eku ne adenle la anwo.

13. Kɛzi sunsum ne ɛboa Neazo Eku ne ɛ?

13 Sunsum ne boa bɛ. Sunsum ne ɛboa Neazo Eku ne yemaa bɛde Ngɛlɛlera ne anu nɔhalɛ ne abo kpalɛ. Kɛ neazo la, nea edwɛkɛ mɔɔ wɔ yɛ diedi ne anwo ndelebɛbo fofolɛ abo, mɔɔ yɛha nwolɛ edwɛkɛ wɔ ɛdendɛkpunli mɔɔ li ɛhye anyunlu anu la. Dasanli biala ɛnfɛta Nyamenle ninyɛne mɔɔ anu le “kuloonwu” mɔɔ yɛvedevede nu na yɛhilehile nu la anwo nganvolɛ. (Kenga 1 Kɔlentema 2:10.) Neazo Eku ne nee Pɔɔlo yɛ adwenle, ɔhɛlɛle kɛ: “Mɔɔ yɛka la ɛnle edwɛkɛ mɔɔ sonla nrɛlɛbɛ a kilehile yɛ a. Nyamenle Sunsum ne kilehile yɛ.” (1 Kɔl. 2:13) Wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo anu, ɛnee menli ɛnlɛ adehilelɛ kpalɛ yɛɛ adalɛ ngilehilelɛ a wɔ ɛkɛ a. Saa tɛ sunsum ne a, asoo anrɛɛ ɔvi 1919 ndelebɛbo dɔɔnwo bara ndɛndɛ zɛhae?

14. Kɛ mɔɔ Yekile 14:6, 7 kile la, kɛzi anwumabɔvolɛma boa Nyamenle menli ɛnɛ ɛ?

14 Anwumabɔvolɛma boa bɛ. Ɛnɛ Neazo Eku ne lɛ gyima kpole bie, bɛlɛnea ewiade amuala edwɛkɛhanlɛ gyima ne mɔɔ menli mɔɔ bo mgbe mɔtwɛ a ɛlɛyɛ la azo. Duzu ati a gyima ɛhye ɛnyia anyuhɔlɛ ɛ? Anwumabɔvolɛma boa bɛ. (Kenga Yekile 14:6, 7.) Fane dɔɔnwo ne ala, mediema kɔ menli mɔɔ ɛlɛyɛ asɔne amaa bɛanyia moalɛ la ɛkɛ! * Edwɛkɛhanlɛ nee ɛdoavolɛyɛlɛ gyima ne mɔɔ ɛnyia anyuhɔlɛ wɔ maanle mɔɔ ɛkpɔlɛ wɔ ɛkɛ anu la maa ɔda ali kɛ bɛlɛ moalɛ kpole bie.

15. Ngakyile boni a wɔ Neazo Eku ne nee Kilisienemaanle ne adekilevoma avinli a? Maa neazo.

15 Bɛfa bɛ nwo bɛto Nyamenle Edwɛkɛ ne azo. (Kenga Dwɔn 17:17.) Suzu mɔɔ zile 1973 la anwo. June 1 The Watchtower ne bizale kɛ: “Asoo ɔfɛta kɛ bɛkɛzɔne awie mɔɔ sigalɛte ɛgya ye la?” Mualɛ ne rale kɛ: “Baebolo ne da ye ali wienyi kɛ ɔnfɛta.” The Watchtower ne hwenle adwenle hɔle ngɛlɛlera ngakyile zo na ɔhilele deɛmɔti ɔwɔ kɛ bɛtu awie mɔɔ no sigalɛte na ɔnnu ɔ nwo la. (1 Kɔl. 5:7; 2 Kɔl. 7:1) Ɔhanle kɛ ngyinlazo ɛhye mɔɔ anu yɛ se la ɛnvi sonla, emomu “ɔvi Nyamenle mɔɔ ɔdua ye Edwɛkɛ ne mɔɔ bɛhɛlɛ la azo ɔda ɔ nwo ali la ɛkɛ.” Asoo ɛzonlenlɛ gyɛne bie ɛhulo kɛ bɛkɛva bɛ nwo bɛkɛdo Nyamenle Edwɛkɛ ne azo bɔkɔɔ wɔ mekɛ mɔɔ bɛyɛ zɔ a ɔbagyegye bɛ menli ne mɔ bie la ɔ? Ɛzonlenlɛ nwo buluku bie mɔɔ bɛyɛle ye kenlensa ye wɔ United States la ka kɛ: “Kilisiene adekilevoma kakyihakyi bɛ ngilehilelɛ nu dahuu bɛmaa ɔ nee bɛ asɔnema diedi nee bɛ nzuzulɛ yɛ ko amaa menli dɔɔnwo alie ado nu.” Saa Neazo Eku ne ɛngyinla sonla nzuzulɛ zo ɛnzi kpɔkɛ, emomu ɔgyinla Nyamenle Edwɛkɛ ne azo a ɔsi kpɔkɛ a, ɛnee nwane a ɛlɛkile Nyamenle menli ne adenle ɛnɛ a?

‘BƐHAKYE MENLI MƆƆ LI BƐ NYUNLU LA’

16. Adenle mɔɔ yɛdua zo yɛkakye Neazo Eku ne la anu ko a le boni?

16 Kenga Hibuluma 13:7. Edwɛkɛkpɔkɛ “bɛhakye” eza bahola ahile “bɔ duma.” Yemɔti, adenle ko mɔɔ yɛdua zo ‘yɛkakye yɛ mgbanyima ne mɔ’ la a le kɛ yɛbabɔ Neazo Eku ne duma wɔ yɛ nzɛlɛlɛ nu. (Ɛfɛ. 6:18) Dwenledwenle gyima mɔɔ bɛyɛ bɛmaa yɛ sunsum nu aleɛ, bɛnea ewiade amuala edwɛkɛhanlɛ gyima ne azo, na bɛnea ndoboa mɔɔ yɛye azo la anwo nea. Nɔhalɛ nu, bɛhyia yɛ asɔneyɛlɛ nwo ɛsesebɛ!

17, 18. (a) Kɛzi yɛ nee Neazo Eku ne yɛ ko ɛ? (b) Kɛzi yɛ edwɛkɛhanlɛ ne boa akɛlɛ nɔhavo ne nee Gyisɛse ɛ?

17 Yɛdua yɛ edwɛkɛhanlɛ nee Neazo Eku ne adehilelɛ mɔɔ yɛdi zo la azo yɛkile kɛ yɛkakye bɛ. Neazo Eku ne dua yɛ mbuluku, debiezukoalɛ, maangyebakyi nyianu, nee maanzinli nyianu zo fa adehilelɛ maa yɛ. Bieko, bɛkpa maangyebakyi zo neavolɛma na bɛdabɛ noko bɛkpa asafo nu mgbanyima. Maangyebakyi zo neavolɛma nee asafo nu mgbanyima kakye Neazo Eku ne ɔlua bɛ adehilelɛ mɔɔ bɛfa bɛdi gyima kpalɛ la azo. Yɛ muala yɛbu yɛ Adekilevolɛ, Gyisɛse, ɔlua tieyɛ nee mɛlɛbɛnwoaze mɔɔ yɛyɛ yɛmaa bɛdabɛ mɔɔ ɔlɛdua bɛ nwo zo yeahile yɛ adenle la azo.Hib. 13:17.

18 Adenle bieko mɔɔ yɛdua zo yɛkakye Neazo Eku ne la a le kɛ yɛyele yɛ nwo wɔ edwɛkɛhanlɛ gyima ne anu. Pɔɔlo dule Kilisienema folɛ kɛ bɛzukoa menli mɔɔ li bɛ nyunlu la diedi ne. Akɛlɛ nɔhavo ne ɛla diedi kpole ali ɔlua Belemgbunlililɛ edwɛkpa ne mɔɔ bɛlɛbɔ ye nolo na badɛlɛ nu la azo. Asoo ɛboka mboane gyɛne ne mɔɔ bɛlɛboa menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ wɔ gyima titili ɛhye anu la anwo? Ɛ nye balie kpole, saa Gyisɛse, wɔ Adekilevolɛ ne ka kɛ: “Suzuamgba ala mɔɔ bɛyɛle ɛhye mɔ bɛmanle me mediema ɛhye mɔ mɔɔ anwo ɛngyia la anu bie la, bɛyɛle bɛmanle me.”Mat. 25:34-40.

19. Duzu ati a wɔzi kpɔkɛ kɛ ɛbali Gyisɛse, yɛ Adekilevolɛ ne anzi a?

19 Gyisɛse hɔle anwuma la, yeamkpo ye ɛdoavolɛma. (Mat. 28:20) Ɔnwunle kɛzi sunsum ne, anwumabɔvolɛma, nee Nyamenle Edwɛkɛ ne boale ye maanle ɔyɛle adekilevolɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɔwɔ azɛlɛ ye azo la. Yemɔti, yeva moalɛ ko ne ala yemaa akɛlɛ nɔhavo ne. Kilisienema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la, “ɛleka biala mɔɔ Boaneralɛ ne ɛlɛkɔ la bɛdoa ye.” (Yek. 14:4) Ɛhye ati, saa yɛdi bɛ adehilelɛ zo a, ɛnee yɛlɛdi Gyisɛse, yɛ Adekilevolɛ ne anzi. Ɔnrɛhyɛ, ɔbali yɛ nyunlu yeamaa yɛanyia dahuu ngoane. (Yek. 7:14-17) Dasanli adekilevolɛ biala ɛnrɛhola ɛnrɛbɔ ɛwɔkɛ ɛhye!

^ ɛden. 3 Ɔda ali kɛ, ɛnee Gyihova kpondɛ kɛ ɛzoanvolɛma 12 ne yɛ Gyɛlusalɛm Fofolɛ ne ‘adiabo awolɛ 12’ ne. (Yek. 21:14) Ɔti, ɔngyia kɛ bɛkɛkpa awie bɛkɛmaa ɔkɛli ɛzoanvolɛ nɔhavo mɔɔ kɛwie ye gyima yɛ wɔ azɛlɛ ye azo la agyakɛ anu.

^ ɛden. 8 Ɔvi 1955, bɛvɛlɛle ye Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania.

^ ɛden. 12 Eza nea edwɛkɛtile “Yɛ Diedi Ne Anwo Ndelebɛbo Fofolɛ” mɔɔ wɔ Gyihova Alasevolɛ Neɛnleanu Buluku ne anu la.

^ ɛden. 14 Nea Bearing Thorough Witness” About God’s Kingdom, m. 58-59.