Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Agyalɛ, Ye Mɔlebɛbo Nee Ye Bodane

Agyalɛ, Ye Mɔlebɛbo Nee Ye Bodane

“[Gyihova] Nyamenle zele kɛ, “Ɔnle kpalɛ kɛ menwɔmaa sonla angomekye kɛdɛnla; mebabɔ ye ɛsaso boavolɛ meamaa ye.””​—MƆL. 2:18.

EDWƐNE: 36, 11

1, 2. (a) Kɛzi agyalɛ bɔle ɔ bo ɛ? (b) Duzu a agyalɛma mɔɔ limoa la nwunle ye wɔ agyalɛ nwo a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

AGYALƐ nwo hyia kpalɛ wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu. Saa yɛsuzu ye mɔlebɛbo nee ye bodane nwo a, ɔbahola yeamaa yɛanyia nwolɛ adwenle kpalɛ na yɛanyia zolɛ nvasoɛ bɔkɔɔ. Mɔɔ Nyamenle bɔle Adam la anzi, ɔvale nane nane ne mɔ ɔrɛlɛle ye kɛ ɔtoto bɛ aluma. Noko “sonla ɛdeɛ, yeannyia ye ɛsaso boavolɛ biala.” Zɔhane ati, Nyamenle maanle Adam lafele botoo, ɔyele ɔ nvenle foa bowule ko ɔyɛle raalɛ na ɔvale ye ɔrɛlɛle nrenyia ne. (Kenga Mɔlebɛbo 2:20-24.) Ɛhye kile kɛ Nyamenle a hyehyɛle agyalɛ a.

2 Gyisɛse zile zolɛ kɛ, Gyihova a hanle kɛ: “Nrenya bagyakyi ɔ ze nee ɔ nli na ɔ nee ɔ ye bɛabɔ nu, na bɛ mu nwiɔ bɛayɛ sonla anzɛɛ nwonane ko” a. (Mat. 19:4, 5) Adam anvenle bowule ne mɔɔ Nyamenle vale bɔle raalɛ mɔɔ limoa la maanle agyalɛma mɔɔ limoa la nwunle kɛ bɛbikye bɛ nwo kpalɛ. Yemɔti ɛnee ewolebɔlɛ anzɛɛ mraalɛ dɔɔnwo agyalɛ nwo ngyehyɛleɛ biala ɛnle ɛkɛ.

KƐZI AGYALƐ DI GYIHOVA BODANE NWO GYIMA LA

3. Ɛnee agyalɛ bodane titili a le boni?

3 Adam anye liele ɔ ye ne mɔɔ nzinlii ɔvɛlɛle ye Yive la anwo kpalɛ. Kɛmɔ ɛnee ɔle ye “ɛsaso” la ati, ɛnee ɔbayɛ ye “boavolɛ” amaa bɛahola bɛali bɛ ɛzonlelilɛ nwo gyima kɛ agyalɛma na bɛ nye alie. (Mɔl. 2:18) Agyalɛ ne bodane titili a le kɛ bɛbawo bɛamaa azɛlɛ ne ayi. (Mɔl. 1:28) Ngakula mrenyia nee mraalɛ kulo bɛ awovolɛ, noko bɛbagya na bɛavi bɛ nwo na bɛakyekye bɛ abusua ɛdeɛ. Anrɛɛ alesama bamaa azɛlɛ ne ayi na bɛadɛlɛ bɛ awuke ne anu kɔkpula kɛ ewiade amuala bayɛ paladaese.

4. Edwɛkɛ boni a zile agyalɛ mɔɔ limoa la anu a?

4 Ɛnee Adam nee Yive lɛ adenle kpa mɔɔ bɛkulo la, noko bɛvale bɛyɛle Gyihova anwo anzosesebɛ na yemɔ maanle ngyegyelɛ rale agyalɛ mɔɔ limoa la anu. Seetan Abɔnsam, “mɔmoane ɛwɔlɛ ne” bɛlɛbɛlale Yive ɔmaanle ɔnyianle adwenle kɛ saa ɔdi “kpalɛ nee ɛtane ɛnwunlɛ baka ne” bie a, ɔbamaa ye adwenle nu abuke na yeahola yeazi mɔɔ le kpalɛ nee mɔɔ le ɛtane la anwo kpɔkɛ. Yeambu ɔ hu tileyɛlɛ ne, ɔluakɛ yeambiza ye adwenle wɔ edwɛkɛ ne anwo. Na kɛ anrɛɛ Adam noko badie Nyamenle la, ɔlile bakama ne mɔɔ Yive vale maanle ye la.​—Yek. 12:9; Mɔl. 2:9, 16, 17; 3:1-6.

5. Duzu a yɛsukoa yɛfi kɛzi Adam nee Yive buale Gyihova la anu a?

5 Mɔɔ Nyamenle bizale bɛ nwolɛ edwɛkɛ la, Adam vale ɛzonle ne dole ɔ ye anwo zo na ɔhanle kɛ: “Raalɛ ne mɔɔ ɛvale ye ɛmanle me la, yemɔ a vale manle me a, yɛɛ menlile a.” Yive noko hanle kɛ ɛwɔlɛ ne a bɛlɛbɛlale ye a. (Mɔl. 3:12, 13) Bɛhehanle bie ɛdeɛ, noko ɛnee bɛ edwɛkɛ ne ɛngyi kpɔkɛ zo! Kɛmɔ ɛnee agyalɛma ne ɛyɛ Gyihova anwo anzosesebɛ la ati, bɛrayɛle atuadelɛma. Ɛhye le kɔkɔbɔlɛ maa yɛ! Saa agyalɛ bayɛ kpalɛ a, ɔwɔ kɛ bɛ nuhua biala die ye ɛzonlelilɛ to nu na ɔtie Gyihova.

6. Kɛzi ɛbahilehile Mɔlebɛbo 3:15 anu ɛ?

6 Ɔnva nwo mɔɔ Seetan yɛle wɔ Yidɛn la, Gyihova maanle yɛnyianle anyelazo wɔ Baebolo ngapezo mɔɔ limoa la anu. (Kenga Mɔlebɛbo 3:15.) “Raalɛ ne ara” ne bazɛkye sunsum nu abɔdeɛ ne mɔɔ dele atua la. Gyihova luale adenle ɛhye azo maanle alesama nwunle agɔnwolɛvalɛ titili mɔɔ ɔ nee sunsum nu abɔdeɛ mɔɔ bɛdi nɔhalɛ na bɛlɛsonle ye wɔ anwuma la lɛ la. Nzinlii, Ngɛlɛlera ne maanle ɔlale ali kɛ, Nyamenle bamaa awie mɔɔ vi ye anwuma ahyehyɛdeɛ ne anu la “azɛkye” Abɔnsam na yeamaa alesama mɔɔ yɛ tieyɛ la anyia mɔɔ vile yɛ awovolɛ mɔɔ limoa asa la​—kɛ bɛbadɛnla azɛlɛ ye azo dahuu amaa bodane mɔɔ ɛnee Gyihova lɛ la ara nu.​—Dwɔn 3:16.

7. (a) Ɔvi mekɛ mɔɔ Adam nee Yive dele atua la, edwɛkɛ boni a ɛzi agyalɛ nu a? (b) Duzu a Baebolo ne se ɔwɔ kɛ kunli nee yelɛ yɛ a?

7 Adam nee Yive atuadelɛ ne hanle bɛ agyalɛ ne nee agyalɛ kɔsɔɔti. Kɛ neazo la, Yive nee mraalɛ mɔɔ ɛha la bade nyane kpole wɔ bɛ ɛnrenzɛlɛ nee bɛ awolɛ nu. Mraalɛ anwo balɔ bɛ hu mɔ, noko mrenyia bali bɛ ye mɔ anwo zo, na bɔbɔ bɛahile bɛ nyane kɛ mɔɔ yɛnwu ye wɔ agyalɛ dɔɔnwo anu la. (Mɔl. 3:16) Baebolo ne se kunlima ɛli bɛ tileyɛlɛ ne anwo gyima wɔ ɛlɔlɛ nu. Na mraalɛ ne mɔ noko ɛbɛlɛ bɛ nwo aze ɛmaa bɛ hu mɔ. (Ɛfɛ. 5:33) Kɛmɔ koyɛlɛ wɔ agyalɛma mɔɔ bɛsulo Nyamenle la avinli la ati, ɔmaa edwɛkɛ mɔɔ maa akɛsakɛsa ba agyalɛ nu la azo te anzɛɛ ɔye ɔfi ɛkɛ bɔkɔɔ.

AGYALƐ, ƆVI ADAM MEKƐ ZO KƆDWU AZUYILƐ MEKƐ NE ANU

8. Duzu a ɛbaha wɔavale agyalɛ nwo ɔvi Adam mekɛ zo kɔdwu Azuyilɛ mekɛ ne anu a?

8 Kolaa na ɛtane nee sinlidɔlɛ amaa Adam nee Yive awu la, bɛwole mralɛ mrenyia nee mraalɛ. (Mɔl. 5:4) Bɛ ra nrenyia mɔɔ limoa, Keen, gyale ɔ mediema mraalɛ ne mɔ anu ko. Leemɛke mɔɔ ɔvi Keen abusua ɛlɔnwɔne ne anu la a le nrenyia mɔɔ ɔlimoale ɔgyale mraalɛ nwiɔ a. (Mɔl. 4:17, 19) Ɔvi Adam mekɛ zo mɔɔ badwu Nowa mekɛ zo Azuyilɛ ne azo la, menli ekyi bie ala a bɛhanle bɛ nwo edwɛkɛ kɛ ɛnee bɛsonle Gyihova a. Bie mɔ a le Ebɛle, Yinɔko, yɛɛ Nowa nee ye abusua ne. Baebolo ne se, wɔ Nowa mekɛ zo, “anwomanyunlu menli bie nwunle kɛ menli amra mraalɛ ne mɔ anwo yɛ fɛ; yemɔti bɛvale mɔɔ bɛdabɛ bɛkulo la bɛgyale bɛ.” Mralɛ mɔɔ bɛ nee bɛ ye mɔ wole la ati yɛle se, na ɛnee bɛfɛlɛ bɛ Nɛfelem. Ɛnee akee, “sonla amumuyɛyɛlɛ ne ɛyɛ kpole kpalɛ wɔ azɛlɛ ye azo, na ɛtane ngome ɛyi ye adwenle nee ye ahonle nu tɛkɛɛ.”​—Mɔl. 6:1-5.

9. Duzu a Gyihova vale yɛle ɛtanevolɛma wɔ Nowa mekɛ zo a, na duzu a yɛsukoa yɛfi mɔɔ zile zɔhane mekɛ ne anu la anu a?

9 Gyihova vale Azuyilɛ ne zɛkyele ɛtanevolɛma wɔ Nowa mekɛ zo. Wɔ zɔhane mekɛ ne, ninyɛne mɔɔ ɛnee menli ne yɛ ye dahuu mɔɔ bie a le agyalɛ la lile bɛ adwenle, yemɔti bɛanva ɛzɛkyelɛ ne mɔɔ “Nowa, mɔɔ bɔle Nyamenle pɛlepɛlelilɛ nwo nolo” hanle nwolɛ edwɛkɛ la anyebolo zo. (2 Pita 2:5) Gyisɛse vale mɔɔ zile Nowa mekɛ zo la totole yɛ ɛdeɛ ne anwo. (Kenga Mateyu 24:37-39.) Ɛnɛ, menli dɔɔnwo ɛndie Nyamenle Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkpa ne mɔɔ yɛlɛbɔ ye nolo amaa yeayɛ daselɛlilɛ yeamaa aleɛabo amra kolaa na ɛtane ewiade ɛhye ara awieleɛ la. Bɛmaa yɛhakye kɛ ɔnle kɛ yɛmaa abusua nu edwɛkɛ le kɛ agyalɛ nee ngakula ɛtetelɛ maa yɛ rɛle fi kɛ Gyihova kenle ne ɛbikye kpalɛ.

AGYALƐ, ƆVI AZUYILƐ MEKƐ NE ANU KƆDWU GYISƐSE MEKƐ ZO

10. (a) Duzu a bɛliele bɛdole nu wɔ amaamuo dɔɔnwo anu a? (b) Kɛzi Ebileham nee Sɛla yɛle neazo kpalɛ wɔ bɛ agyalɛ nu ɛ?

10 Ɛnee Nowa nee ɔ mra mrenyia nsa ne gya mraalɛ ngoko, noko menli gyale mraalɛ dɔɔnwo wɔ tete ne. Wɔ amaamuo dɔɔnwo anu, bɛliele nla nu ɛbɛlatane bɛdole nu na bɛvale bɛbokale bɛ ɛzonlenlɛ nwo bɔbɔ. Mɔɔ Ebileham nee ɔ ye Sɛla diele Nyamenle na bɛdule bɛhɔle Keena azɛlɛ ne azo la, ɔlua ninyɛne mɔɔ ɛnee bɛyɛ ye wɔ zɔhane maanle ne anu la ati, ɛnee saa ɛgya raalɛ bɔbɔ a ɛ nwo yɛ ɛzelekɛ. Ɛhye ati Gyihova hanle kɛ ɔsɛkye Sodɔm nee Gomɔla ɔluakɛ ɛnee menli mɔɔ bɛwɔ ɛkɛ la fa bɛ nwo wula nla nu ɛbɛlatane nu anzɛɛ bɛdie bɛto nu. Ebileham yɛle abusua tile kpalɛ, yɛɛ Sɛla noko bɛlɛle ɔ nwo aze maanle ɔ hu tileyɛlɛ ne. (Kenga 1 Pita 3:3-6.) Ebileham bɔle mɔdenle kɛ ɔbamaa ɔ ra Ayezeke agya raalɛ mɔɔ ɔsonle Gyihova la. Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ mɔɔ ɛnee Ayezeke ara Gyekɔbo anye die nwo la boale ye, na Yizilayɛ mbusua 12 ne vile ɔ mra ne mɔ anu a rale a.

11. Kɛzi Mosisi Mɛla ne bɔle Yizilayɛma anwo bane ɛ?

11 Amozii, Gyihova nee Gyekɔbo abo azo amra (Yizilayɛ) yɛle ngyekyeleɛ. Mosisi Mɛla ne vale kɛzi ɛnee tete amra gya, mɔɔ mraalɛ dɔɔnwo agyalɛ boka nwo la anwo mɛla maanle. Mɛla ne bɔle Yizilayɛma anwo bane wɔ sunsum nu ɔluakɛ yeammaa bɛangya menli mɔɔ bɛwɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nu la. (Kenga Mɛla ne 7:3, 4.) Saa ngyegyelɛ kpole ba agyalɛ bie anu a, mgbanyima mɔɔ wɔ ɛkɛ ne la di nwolɛ gyima. Bɛlile kunli anzɛɛ yelɛ mɔɔ ɔnli nɔhalɛ, nungulehwenlɛ yɛɛ awie mɔɔ bɛnlie ye bɛnli la anwo edwɛkɛ kɛ mɔɔ ɔfɛta la. Bɛmaanle ewolebɔlɛ nwo adenle, noko ɛnee mɛla wɔ nwo. Ɛnee saa nrenyia bie aye “ɛnli ɔ nwo eni a,” ɔbahola yeabɔ ye ewole. (Mɛla 24:1) Bɛanga ninyɛne mɔɔ ɔyɛ a ɔkile kɛ ‘ɔnli ɔ nwo eni’ la, noko ɔda ali kɛ tɛ nvonleɛ ngyikyi mɔɔ ɔbayɛ la ɔ.​—Sɛl. 19:18.

MMAFA ANYEBOLO ƐBƆ Ɛ YE EWOLE

12, 13. (a) Wɔ Malakae mekɛ zo, duzu a mrenyia bie mɔ vale yɛle bɛ ye mɔ a? (b) Ɛnɛ, saa awie mɔɔ bɛzɔne ye la tu toa awie ahu anzɛɛ ɔ ye a, duzu a bavi nu ara a?

12 Wɔ ngapezonli Malakae mekɛ zo, Dwuuma dɔɔnwo vale anyebolo luale edwɛkɛ biala azo bɔle bɛ ye mɔ ewole. Mrenyia ɛhye mɔ luale adenle ɛhye azo bɔle bɛ mgbavolɛ nu mraalɛ ne mɔ ewole amaa bɛahola bɛagya mbɛlɛra anzɛɛ mraalɛ mɔɔ bɛnzonle Gyihova la. Mɔɔ Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, ɛnee Dwuu mrenyia dua “edwɛkɛ biala” azo bɔ bɛ ye mɔ ewole. (Mat. 19:3) Ɛnee Gyihova Nyamenle kyi ewolebɔlɛ zɛhae.​—Kenga Malakae 2:13-16.

13 Gyihova menli ɛnlie nɔhalɛ mɔɔ bɛnli wɔ agyalɛ nu la ɛndo nu. Na saa agyalɛ nrenyia anzɛɛ raalɛ mɔɔ bɛzɔne ye la tu toa awie aye anzɛɛ ɔ hu na ɔbɔ ye ɛdeɛ dɛba ne ewole ɔkɔgya ye ɛ? Saa ɛtanevolɛ ne annu ɔ nwo a, bɛbadu ye amaa asafo ne anwo ade wɔ sunsum nu. (1 Kɔl. 5:11-13) Kyesɛ ɔda nyɛleɛ mɔɔ kile kɛ ‘yenlu ɔ nwo’ la ali kolaa na bɛalie ye bieko. (Luku 3:8; 2 Kɔl. 2:5-10) Bɛtɛkilele mekɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔdi na bɛalie sonla zɛhae a, noko yɛnrɛhola yɛnrɛbu yɛ nye yɛnrɛgua nyɛleɛ zɛhae mɔɔ ɔnda ɔnzi Nyamenle menli avinli la azo. Ɔbalie mekɛ ekyi, bie a ɛvolɛ ko anzɛɛ mɔɔ bo zɔ amaa ɛtanevolɛ ne ahile kɛ amgba yenlu ɔ nwo. Saa bɛdie ahenle bɔbɔ na saa yenlu ɔ nwo anzɛɛ ɔtɛnunle ɔ nwo a, Nyamenle a bahile a yemɔti ɔbagyinla “Nyamenle ndɛnebualɛ ebia ne anyunlu.”​— Wlo. 14:10-12; nea November 15, 1979 The Watchtower ne m. 31-32.

KILISIENEMA AGYALƐ

14. Gyima titili boni a Mɛla ne lile a?

14 Mosisi Mɛla ne hilele Yizilayɛma adenle wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo 1,500 la anu. Mɛla ne boale Nyamenle menli ɔmaanle bɛhakyele ye ngyinlazo ne mɔ amaa bɛahola bɛali abusua nu ngyegyelɛ nee ninyɛne gyɛne nwo gyima kɔkpula kɛ Mɛzaya ne bara la. (Gal. 3:23, 24) Mɔɔ Gyisɛse wule la yɛɛ Mɛla ne pɛle nu a, na Nyamenle yɛle ngyekyeleɛ fofolɛ. (Hib. 8:6) Bɛpɛle Mɛla ne anu ninyɛne bie mɔ anu wɔ ngyekyeleɛ fofolɛ ne abo.

15. (a) Agyalɛ nwo ngyinlazo boni a ɔwɔ kɛ yɛfa yɛyɛ gyima wɔ asafo ne anu a? (b) Saa Kilisienenli bie ɛlɛdwenle ewolebɔlɛ nwo a, ninyɛne boni mɔ a ɔwɔ kɛ ɔsuzu nwo a?

15 Mosisi hilele ninyɛne mɔɔ awie bahola agyinla zo abɔ ewole la, noko mɔɔ Gyisɛse bua kpuya bie mɔɔ Falasiima bie bizale ye la, ɔhanle kɛ “mɔlebɛbo ne amuala ɛnee ɔnle zɔ.” (Mat. 19:6-8) Gyisɛse luale adenle ɛhye azo hilele kɛ, kɛzi Nyamenle hyehyɛle agyalɛ wɔ Yidɛn la a ɔwɔ kɛ bɛdi zo wɔ Kilisiene asafo ne anu a. (1 Tem. 3:2, 12) Kɛmɔ agyalɛma le nwonane “ko” la ati, ɔwɔ kɛ bɛbikye bɛ nwo na bɛmaa kɛzi bɛkulo Nyamenle nee bɛ nwo la maa bɛ agyalɛ ne anu mia. Saa awie ahu anzɛɛ ɔ ye ɛtɛbɔle nla nu ɛbɛlatane na ɔbɔ ye ewole wɔ mɛla adenle zo bɔbɔ a, ɔnlɛ adenle ɔngya awie fofolɛ. (Mat. 19:9) Nɔhalɛ, awie bahola ava ɔ ye anzɛɛ ɔ hu mɔɔ ɛzɛkye agyalɛ na yenlu ɔ nwo la ɛtane ahyɛ ye kɛ mɔɔ ngapezonli Hozia mɔɔ ɛnee ɔ ye Gomɛ bɔ ɛbɛla ɛtane la yɛle la. Zɔhane ala a Gyihova vale Yizilayɛma mɔɔ bɛvale bɛ nwo bɛwulale adalɛ ɛzonlenlɛ nu na bɛnlunle bɛ nwo la ɛtane hyɛle bɛ a. (Hozia 3:1-5) Saa awie ze kɛ ɔ ye anzɛɛ ɔ hu ɛzɛkye agyalɛ na ɔ nee ye nyia nla nu ngitanwolilɛ bieko a, ɔbahile kɛ yeva yehyɛ ye na ɔnrɛhola ɔnrɛgyinla Beabolo ne azo ɔnrɛbɔ ye ewole.

16. Edwɛkɛ boni a Gyisɛse hanle ye wɔ menli mɔɔ bɛnrɛgya la anwo a?

16 Mɔɔ Gyisɛse hilele kɛ kyesɛ agyalɛzɛkyelɛ na Kilisienenli bie agyinla zo abɔ ewole wiele la, ɔhanle kɛ menli “dɔɔnwo ɛnrɛgya.” Ɔdoale zolɛ kɛ: “Bɛmaa mɔɔ kɛhola ye yɛ la ɛlie ngilehilelɛ ɛhye ɛdo nu.” (Mat. 19:10-12) Menli dɔɔnwo ɛkpa kɛ bɛnrɛgya amaa bɛahola bɛazonle Gyihova mɔɔ debie ɛndwehwe bɛ adwenle a. Ɔwɔ kɛ yɛkanvo bɛ wɔ ɛhye anwo.

17. Duzu a bahola aboa Kilisienenli yeamaa yeazi kpɔkɛ kɛ ɔgya anzɛɛ ɔnrɛgya ɛ?

17 Kɛ awie bagya anzɛɛ ɔnrɛgya la, kyesɛ ɔnwu kɛ amgba ɔbahola yeadɛnla mɔɔ ɔnrɛgya a. Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle kɛ belazinlililɛ le kpalɛ, noko eza ɔhanle kɛ: “Sɔnea mɔɔ maa sonla bɔ adwɔmane ɛbɛla la zonle la ati, ɔhyia kɛ nrenya biala nyia ɔ ti anwo ɔ ye, na raalɛ biala nyia ɔ ti anwo ɔ hu.” Ɔdoale zolɛ kɛ: “Na saa bɛnea na bɛnrɛhola bɛ nwo sɔ a, ɛnee bɛgya bie; ɔle kpalɛ kɛ bɛkɛgya bie tɛla kɛ bɛ nwo kɛhyele bɛ na bɛnrɛhola bɛ nwo sɔ a.” Saa awie gya a ɔbahola yeaboa yeamaa yeakpo bɛ nwo ɛbɔlɛ anzɛɛ nla nu ɛbɛlatane. Eza ɛvolɛ mɔɔ awie ɛli la noko hyia, ɔluakɛ ɛzoanvolɛ ne hanle kɛ: “Noko saa awie mɔɔ ɛtɛgyale la dwenle kɛ mɔɔ ɔlɛyɛ la ɛnle kpalɛ, na saa ahenle ɛnle kakula bieko a, ɛnee mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔyɛ la ɛne: Saa ɔkulo kɛ ɔgya a, maa ɔgya; ɔtɛyɛle ɛtane.” (1 Kɔl. 7:2, 9; 1 Kɔl. 7:36, NW; 1 Tem. 4:1-3) Noko ɔnle kɛ awie kɔgya ɔlua ye mgbavolɛ nu atiakunluwɔzo ti. Bie a ɛnee ɔtɛtinle mɔɔ ɔbahola yeali agyalɛ nu ɛzonlelilɛ nwo gyima a.

18, 19. (a) Nwane a ɔwɔ kɛ Kilisienenli gya ye a? (b) Duzu a edwɛkɛ mɔɔ doa zo la bahilehile nu a?

18 Ɔwɔ kɛ Kilisiene nrenyia nee raalɛ mɔɔ bɛdu bɛ nwo bɛmaa Gyihova na bɛfi bɛ ahonle nu bɛkulo ye la a gya bɛ nwo a. Ɔwɔ kɛ bɛnyia ɛhulolɛ kpole bɛmaa bɛ nwo kolaa na bɛagya. Nɔhalɛ, saa bɛdi folɛdulɛ mɔɔ se bɛgya “Keleseɛnenli” anzɛɛ Awulae anu ala la azo a, bɛbanyia nyilalɛ. (1 Kɔl. 7:39) Saa bɛgya bɛwie a, ɔwɔ kɛ bɛdie bɛto nu kɛ Baebolo nu folɛdulɛ ala a bahola amaa bɛ agyalɛ ne ayɛ kpalɛ a.

19 Kɛmɔ mrenyia nee mraalɛ dɔɔnwo da subane mɔɔ sɛkye agyalɛ la ali wɔ “awieleɛ mekɛ” ye anu la ati, edwɛkɛ mɔɔ doa zo la bahilehile Ngɛlɛlera nu edwɛkɛ bie mɔ mɔɔ baboa Kilisienema mɔɔ bɛgya la yeamaa bɛagyinla ngyegyelɛ ɛhye mɔ anloa la anu. (2 Tem. 3:1-5) Mekɛ mɔɔ yɛ nee Gyihova menli ne lua dahuu ngoane adenle ne azo la, ɔdua ye Edwɛkɛ ne azo ɔmaa yɛ sa ka mɔɔ yɛhyia nwo amaa yɛ agyalɛ ayɛ kpalɛ na anyelielɛ ara nu la.​—Mat. 7:13, 14.