Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Asoo Ɛkakye?

Asoo Ɛkakye?

Wɔgenga Ɛzinzalɛ Arane mɔɔ ɛra kenlensa ye la kpalɛ ɔ? Nea saa ɛbahola wɔabua kpuya ɛhye mɔ a:

Amaa awovolɛ mɔɔ bɛle nyɛvolɛ aboa bɛ mra wɔ sunsum nu la, duzu ati a ɔwɔ kɛ bɛsuzu aneɛ ne anwo a?

Ngakula ne mɔ bazukoa ɛkɛ ne aneɛ ne wɔ sukulu nee ɛleka mɔɔ bɛde la. Saa kakula ne te aneɛ mɔɔ bo ko a, ɔbaboa ye. Ɔwɔ kɛ awovolɛ suzu ɛleka mɔɔ ngakula ne mɔ bade nɔhalɛ ne abo kpalɛ na bɛanyi sunsum nu la anwo, saa ɔwɔ kɛ ɔkɔ debiezukoalɛ wɔ asafo mɔɔ bɛfa ɛkɛ ne aneɛ bɛdi gyima anzɛɛ mɔɔ bɛfa ye sua zo aneɛ bɛdi gyima la anu a. Kilisiene awovolɛ fa bɛ mra sunsum nu ngyianlɛ dimoa mɔɔ bɛdabɛ mumua ne bɛ nye die nwo la anyunlu.​—w17.05, m. 9-11.

Mɔɔ Gyisɛse bizale Pita kɛ: “Ɛkulo me ɛtɛla ɛhye mɔ ɔ?” la, ɛnee “ɛhye mɔ” gyi ɛkɛ maa duzu? (Dwɔn 21:15)

Ɔzɔho kɛ ɛnee Gyisɛse ɛlɛka fɛlɛ mɔɔ gua ɛkɛ ne anzɛɛ fɛlɛhyelɛ gyima ne anwo edwɛkɛ. Mɔɔ Gyisɛse wule la, Pita ziale hɔyɛle ye gyima dɛba ne​—fɛlɛhyelɛ. Ɔnle kɛ Kilisienema maa nwonane afoa nu gyima di bɛ adwenle.​—w17.05, m. 22-23.

Kɛzi Elias Hutter yɛle ye gyima ne vale boale bɛdabɛ mɔɔ bɛkulo kɛ bɛsukoa Hibulu la ɛ?

Ɛnee ɔkulo kɛ ɔboa sukoavoma ɔmaa bɛnwu ngakyile mɔɔ wɔ ɛleka mɔɔ Hibulu edwɛkɛ agbɔkɛ mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la abo vi yɛɛ ye nzizo anzɛɛ nzɔzo. Ɔhɛlɛle edwɛkɛ agbɔkɛ ne mɔ bile kpalɛ, noko yeanyɛ nzizo nee nzɔzo ne mɔ zɔ. New World Translation of the Holy Scriptures​—With References ne fa ɛhye bie di gyima wɔ ɔ bo ɛkɛ edwɛkɛ ne mɔ anu.​wp17.4, m11-12.

Edwɛkɛ boni mɔ a ɔwɔ kɛ ɔka Kilisienenli ɔmaa ɔgyakyi kɛ ɔbava etu yeabɔ ɔ nwo bane yeavi awie mɔ anwo ɛ?

Bie mɔ ɛne: Nyamenle bu ngoane kɛ ɔle nwuanzanwuanza. Gyisɛse anga angile ye ɛdoavolɛma kɛ bɛva dadeɛ bɛbɔ bɛ nwo bane. (Luku 22:36, 38) Ɔwɔ kɛ yɛbolo yɛ konle dadeɛ ne mɔ yɛfa yɛso ɛya. Ngoane sonle bolɛ kpalɛ tɛla anwonyia. Yɛbu adwenle mɔɔ awie mɔ lɛ la yɛɛ yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbayɛ neazo kpalɛ. (2 Kɔl. 4:2)​—w17.07, m. 31-32.

Duzu ati a Mateyu nee Luku kɛlɛtokɛ ne mɔɔ fale Gyisɛse ngakula nu anwo la le ngakyile a?

Mateyu kɛlɛtokɛ ne gyi Dwosefi anwo zo. Ɔka mɔɔ Dwosefi yɛle wɔ mekɛ mɔɔ ɔdele kɛ Mɛle ɛlɛnrenzɛ, kɛzi anwumabɔvolɛ ne bɔle ye kɔkɔ wɔ ɛlalɛ nu kɛ ɔ nee ye abusua ne ɛdu ɛhɔ Yigyibiti na nzinlii ɔzele ye kɛ ɔzia ɔhɔ ye sua zo la anwo edwɛkɛ. Luku kɛlɛtokɛ ne ka Mɛle anwo edwɛkɛ dɔɔnwo; kɛ neazo la, Ɛlezabɛte mɔɔ ɔhɔkpɔlale ye yɛɛ kɛzi ɔyɛle ye nyɛleɛ wɔ mekɛ mɔɔ kakula Gyisɛse hale ɛzonlenlɛ sua ne anu la.​—w17.08, m. 32.

Ninyɛne boni mɔ a ɛnee ɔwɔ kɛ Baebolo ne gyinla ɔ nloa a?

Mekɛ ɛlɛkɔ la, edwɛkɛ agbɔkɛ, kɛzi bɛvale edwɛkɛ bie mɔ bɛlile gyima nee bɛ ndelebɛbo hakyile. Maanyɛlɛ nu nzenzaleɛ noko maanle aneɛ mɔɔ menli dɔɔnwo te ɔ bo la hakyile. Bɛdwazole bɛtiale Baebolo mɔɔ bɛkile ɔ bo bɛkɔ aneɛ mɔɔ menli dɔɔnwo te ɔ bo anu la.​—w17.09, m. 19-21.

Yɛlɛ anwumabɔvolɛ mɔɔ sinza yɛ ɔ?

Kyɛkyɛ. Gyisɛse hanle kɛ ye ɛdoavolɛma anwumabɔvolɛma nwu Nyamenle anyunlu dahuu. (Mat. 18:10) Ɛnee ɔlɛkile kɛ anwumabɔvolɛma anye die ye ɛdoavolɛma anwo, tɛ kɛ anwumabɔvolɛma bɛabɔ bɛ nuhua ko biala anwo bane wɔ nwanwane adenle zo.​—wp17.5, m. 5.

Ɛlɔlɛ mɔɔ sonle bolɛ kpole kpalɛ la a le boni?

Ɛlɔlɛ mɔɔ gyi ngyinlazo zo la, a·gaʹpe a le ɛlɔlɛ mɔɔ sonle bolɛ kpole kpalɛ a. Awie mɔ mɔɔ yɛbahulo bɛ na yɛahile bɛ nwo anyelielɛ la boka nwo. Eza ɔmaa bɛfi bɛ ɛhulolɛ nu bɛyɛ debie bɛboa awie mɔ.​—w17.10, m. 7.