Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 50

EDWƐNE 135 Gyihova Modolɛ: “Me Ra, Nwu Nrɛlɛbɛ”

Awovolɛ​—Bɛboa Bɛ Ra Bɛmaa Ɔmia Ye Diedi Ne Anu

Awovolɛ​—Bɛboa Bɛ Ra Bɛmaa Ɔmia Ye Diedi Ne Anu

‘Bɛzɔ bɛnlea na bɛnwu Nyamenle ɛhulolɛdeɛ ne mɔɔ le kpalɛ na ɔsɔ ɛnyelɛ na ɔdi munli la.’WLO. 12:2.

BODANE

Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, awovolɛ banwu kɛzi bɛbahola bɛ nee bɛ ra ali adwelie kpalɛ na bɛaboa ye bɛamaa yeanyia diedi kpole wɔ Nyamenle nee Baebolo ne anu la.

1-2. Saa kakula bie biza yɛ diedi ne anwo kpuya bie a, duzu a ɔwɔ kɛ ye awovolɛ yɛ a?

 MENLI dɔɔnwo die to nu kɛ ngakula ɛtetelɛ le gyima ɛsesebɛ kpalɛ. Saa ɛle awovolɛ mɔɔ ɛlɛ ɛ ra ekyi a, yɛkanvo wɔ kɛ ɛlɛyɛ gyima ɛsesebɛ wɔaboa ye wɔamaa yeanyia diedi kpole la. (Dit. 6:​6, 7) Saa kakula ne ɛlɛnyi a, bie a ɔbabiza wɔ kpuya dɔɔnwo mɔɔ fale yɛ diedi ne anwo la, bie a le ɛbɛlabɔlɛ nwo ngyinlazo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la.

2 Bie a mɔlebɛbo ne, kakula ne kpuya ne mɔ bagyegye wɔ. Bie a ɛbabu ye kɛ kɛmɔ ɔnlie Nyamenle nee Baebolo ne ɔnli kpalɛ la ati a ɔlɛbiza kpuya zɔhane mɔ a. Noko nɔhalɛ ne a le kɛ, saa ngakula ɛlɛnyi a, ɔwɔ kɛ bɛbiza kpuya ngakyile amaa bɛamia bɛdabɛ mumua ne bɛ diedi ne anu. (1 Kɔl. 13:11) Ɔti ɔnle kɛ ɛmaa wɔ ahonle tu. Saa ɛ ra ne biza wɔ yɛ diedi ne anwo kpuya biala a, bu ye kɛ ɔle nwolɛ adenle mɔɔ ɛbalua zo wɔaboa ye wɔamaa yeazuzu ninyɛne nwo yeahɔ moa a.

3. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a?

3 Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, yɛbazuzu kɛzi awovolɛ bahola aboa bɛ ra anzɛɛ bɛ mra bɛamaa (1) bɛdabɛ mumua ne bɛanyia diedi, (2) bɛ nye alie ɛbɛlabɔlɛ nwo ngyinlazo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la anwo yɛɛ (3) bɛahilehile bɛ diedi ne anu la anwo. Eza yɛbazuzu deɛmɔti ɔhyia kɛ ngakula biza kpuya nee ninyɛne mɔɔ abusua ne yɛ a awovolɛ banyia nwolɛ adenle aha yɛ diedi ne anwo edwɛkɛ la anwo.

BOA Ɛ RA NE MAA ƆNYIA DIEDI KPOLE

4. Kpuya boni mɔ a kakula bie bahola abiza a, na duzu ati ɔ?

4 Kilisiene awovolɛ ze kɛ saa bɛlɛ diedi wɔ Nyamenle anu a, ɔngile kɛ bɛ ra noko banyia diedi. Bɛanva Gyihova anu diedi bɛanwo wɔ. Na zɔhane ala a wɔanva wɔanwo ɛ ra ne a. Ɔti ɔbadwu mekɛ bie la, bie a ɛ ra ne babiza kpuya le kɛ ɛhye mɔ: ‘Kɛzi mekola menwu kɛ Nyamenle wɔ ɛkɛ ɛ? Asoo mebahola mealie mɔɔ Baebolo ne ka la meali?’ Nɔhalɛ nu, Baebolo ne bɔbɔ maa yɛ anwosesebɛ kɛ ‘yɛdwenle’ yɛɛ ‘yɛzɔ ninyɛne kɔsɔɔti yɛnlea.’ (Wlo. 12:1; 1 Tɛs. 5:21) Noko kɛzi ɛbahola wɔaboa ɛ ra wɔamaa yeamia ye diedi ne anu ɛ?

5. Duzu a awovolɛ bahola ayɛ aboa bɛ ra bɛamaa yealie Baebolo ne yeali a? (Wulomuma 12:2)

5 Maa ɛ ra anwosesebɛ maa ɔdaye mumua ne ɔkpondɛ daselɛ mɔɔ kile kɛ Baebolo ne le nɔhalɛ la. (Kenga Wulomuma 12:2.) Saa ɛ ra biza wɔ kpuya a, fa nwolɛ adenle ne kile ye kɛzi ɔbalua yɛ neɛnleanu ninyɛne ne mɔ, mɔɔ bie a le Gyihova Alasevolɛ Neɛnleanu Buluku ne azo yeakpondɛ mualɛ ne la. Wɔ Neɛnleanu Buluku ne anu, maa ɔnlea “Bɛluale Nyamenle Sunsum Zo” wɔ edwɛkɛtile “Baebolo Ne” abo amaa yeanwu daselɛ mɔɔ kile kɛ Baebolo ne ɛnle buluku kpalɛ mɔɔ menli a hɛlɛle ala a, emomu ɔle “Nyamenle edwɛkɛ.” (1 Tɛs. 2:13) Kɛ neazo la, ɔbahola yeayɛ tete Aselea suakpole Nenɛvɛ anwo neɛnleanu. Mekɛ bie mɔɔ ɛraze la, menli mɔɔ tendɛ tia Baebolo ne la hanle kɛ ɛnee suakpole biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ bɛfɛlɛ ye Nenɛvɛ a. Noko wɔ 1850 ne anu, mbɔlɔba bie nwunle suakpole ɛhye abo zo wɔ azɛlɛ bo, na yemɔ maanle ɔlale ali kɛ Baebolo ne anu edwɛkɛ ne le nɔhalɛ. (Zɛf. 2:​13-15) Amaa yeanwu kɛzi Nenɛvɛ ɛzɛkyelɛ ne maanle Baebolo ngapezo rale nu la, ɔbahola yeanlea edwɛkɛ mɔɔ ɔ ti se, “Asoo Ɛze?” wɔ November 2021 Ɛzinzalɛ Arane ne anu. Maa ɔva mɔɔ yezukoa wɔ yɛ mbuluku ne mɔ anu la ɔtoto mbuluku gyɛne mɔɔ yegenga la anwo. Ɛhye baboa ye yeamaa yeanyia diedi kpole kɛ mɔɔ Baebolo ne ka la le nɔhalɛ.

6. Kɛzi awovolɛ bahola aboa bɛ ra bɛamaa yeadwenle ninyɛne nwo yeahɔ moa ɛ? Maa neazo. (Eza nea nvoninli ne.)

6 Boa ɛ ra maa ɔdwenle ninyɛne nwo ɔhɔ moa. Awovolɛ lɛ nwolɛ adenle ngakyile mɔɔ bɛbahola bɛalua zo bɛ nee bɛ ra abɔ Baebolo ne anzɛɛ diedi mɔɔ bɛbanyia wɔ Nyamenle anu la anwo adawu a. Saa bɛkɔ ɛleka ngakyile mɔɔ bɛluolua felawɔse nee mbaka mbaka, tete ninyɛnezielɛleka, Bɛtɛle anzɛɛ bɛnea tete ninyɛne nwo nvoninli mɔɔ wɔ mbuluku anzɛɛ vidio nu la a, ɔbamaa bɛanyia nwolɛ adenle bɛabɔ Baebolo ne nee yɛ diedi ne nwo adawu. Kɛ neazo la, saa bɛkɔ tete ninyɛnezielɛleka anzɛɛ bɛlɛnea nvoninli wɔ buluku anzɛɛ vidio nu a, ɛbahola wɔamaa ɛ ra ne anwu kɛzi nvoninli bie fale edwɛkɛ mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la anwo la. Ɛhye baboa ɛ ra ne yeamaa yeanwu kɛ Baebolo ne anu edwɛkɛ le nɔhalɛ. Bie a ɛbahola wɔaha Moabite Stone (Mowabe Bolɛ) ne anwo edwɛkɛ wɔahile ɛ ra ne. Bolɛ zɔhane ɛli ɛvolɛ 3,000 na Gyihova duma wɔ zolɛ. Saa ɛkɔ tete ninyɛnezielɛleka bie mɔɔ wɔ France suakpole Paris, mɔɔ le Louvre Museum ne anu a, ɛbanwu Mowabe Bolɛ mumua ne wɔ ɛkɛ. Eza ɛkɔ Gyihova Alasevolɛ ewiade amuala gyima ne ati mɔɔ wɔ Warwick, New York la a, ɛbanwu Mowabe Bolɛ ne anwo neazo wɔ ɛkɛ. Ɔwɔ ɛleka mɔɔ bɛhɛlɛ “The Bible and the Divine Name” la. Bɛhɛlɛ ye wɔ Mowabe Bolɛ ne azo kɛ Mowabe Belemgbunli Mihya dele Yizilayɛma anwo atua. Ɛhye nee mɔɔ Baebolo ne ka la yia. (2 Arl. 3:​4, 5) Saa kakula ne mumua ne fa ɔ nye nwu daselɛ mɔɔ kile kɛ Baebolo ne le nɔhalɛ yɛɛ nuhua edwɛkɛ le pɛpɛɛpɛ la a, ɔbamaa ye diedi ayɛ kpole.—Fa toto 2 Edwɛkɛsisilɛ 9:6 anwo.

Ɛ nee ɛ ra ne ɛzuzu tete ninyɛne nwo amaa yeaboa ye yeamaa yeadwenle ninyɛne nwo yeahɔ moa (Nea ɛdendɛkpunli 6)


7-8. (a) Duzu a yɛsukoa yɛfi abɔdeɛ ngɛnlɛma mɔɔ yɛnwu bɛ nee kɛzi bɛyɛle bɛ la anu a? Maa neazo. (Eza nea nvoninli ne.) (b) Kpuya boni mɔ a baboa ɛ ra ne yeamaa yeanyia diedi kpole kɛ Bɔvolɛ bie wɔ ɛkɛ a?

7 Maa ɛ ra anwosesebɛ maa ɔdwenledwenle abɔdeɛ nwo. Saa ɛ nee ɛ ra lua ɛleka mɔɔ mbaka ngakyile wɔ la a, twe ye adwenle kɔ kɛzi abɔdeɛ ko biala de la azo. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ kɛzi bɛde la maa ɔda ali kɛ awie bie mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la a hyehyɛle bɛ kɛnlɛma zɔhane a. Kɛ neazo la, saa ɛnea kɛzi sunflower, nyevile nu ɛnlonkoɛ bie mɔ anwo abonle, mbaka bie mɔ nya yɛɛ kɛzi nwɔlɔra ekpunli bie mɔ de la a, ɛbanwu kɛ bɛ muala bɛzɔho bɛ nwo; bɛyɛ bɛ kɛ mosquito coil la. Abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛvolɛma ɛva ɛvolɛ dɔɔnwo ɛzukoa nwolɛ debie. a

8 Saa ɛ ra ne kɔ sukulu a, ɔbazukoa abɔdeɛ gyɛne nee kɛzi ko biala de la anwo debie. Kɛ neazo la, kɛzi mbaka bie mɔ de la yɛ nwanwane. Baka ne kpakye ngane kɛyɛ nwiɔ anzɛɛ nsa. Akee mɔɔ ɛkpakye la anu ko biala bakpakye ngane gyɛne yɛɛ ngane zɔhane mɔ noko bakpakye dɔɔnwo aboka nwo. Bɛfɛlɛ ɛhye fractal. Kɛ abɔdeɛ gyɛne dɔɔnwo noko de la ɛne. Noko nwane a yɛle ninyɛne ngɛnlɛma ɛhye mɔ a? Saa ɛ ra ne dwenle kpuya ɛhye anwo kpalɛ a, ɔbamaa yealie yeali kɛ Nyamenle a bɔle debie biala a. (Hib. 3:4) Ɛbahola wɔabiza ye kɛ, “Saa Nyamenle a bɔle yɛ a, asoo ɛnlie ɛnli kɛ eza ɔbamaa yɛ ɛbɛlabɔlɛ nwo adehilelɛ mɔɔ yɛdi zo a ɔbamaa yɛ nye alie ɔ?” Akee ɛbahola wɔaha wɔahile ye kɛ adehilelɛ kpalɛ zɔhane wɔ Baebolo ne anu.

NASA, ESA, and the Hubble Heritage (STScl/AURA)-ESA/Hubble Collaboration

Nwane a yɛle abɔdeɛ ngɛnlɛma mɔɔ bɛbɔ yɛ bɛyia la a? (Nea ɛdendɛkpunli 7-8)


BOA Ɛ RA MAA Ɔ NYE ƐLIE BAEBOLO NU NGYINLAZO NWO

9. Duzu ati a ɛ ra bahola abiza ɛbɛlabɔlɛ nwo ngyinlazo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la anwo edwɛkɛ a?

9 Saa ɛ ra biza wɔ kɛzi ɛbɛlabɔlɛ nwo ngyinlazo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la boa yɛ la anwo kpuya a, bɔ mɔdenle kɛ ɛbanwu deɛmɔti ɔlɛbiza zɔhane kpuya ne mɔ la. Asoo amgba ɔnlie ɛbɛlabɔlɛ nwo ngyinlazo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la ɔnli, anzɛɛ edwɛkɛ ne ala a le kɛ saa ɔ nee awie mɔ ɛlɛtendɛ a, ɔnnwu kɛzi ɔkilehile ye Kilisiene diedi ne anu la ɔ? Wɔ ɔ muala anu, ɛbahola ɛ nee ye azukoa Nyia Anyelielɛ Dahuu! buluku b ne na wɔalua zo wɔaboa ye wɔamaa yeade ɛbɛlabɔlɛ nwo ngyinlazo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la abo.

10. Kɛ ɔkɛyɛ na wɔaboa ɛ ra wɔamaa yeadwenle ɔ nee Gyihova agɔnwolɛvalɛ ne anwo ɛ?

10 Maa ɛ ra anwosesebɛ maa ɔva Gyihova agɔnwolɛ kyengye. Saa ɛ nee ɛ ra ne ɛlɛsukoa Baebolo ne a, dua kpuya mɔɔ maa awie ka mɔɔ wɔ ye adwenle nu nee nvoninli mɔɔ wɔ Nyia Anyelielɛ Dahuu! buluku ne anu la azo boa ye maa ɔha mɔɔ wɔ ye ahonle nu la. (Mrɛ. 20:5) Kɛ neazo la, ɛzukoalɛdeɛ 8 ne fa Gyihova toto agɔnwolɛ kpalɛ mɔɔ kakye yɛ ninyɛne mɔɔ yɛyɛ a ɔbabɔ yɛ nwo bane na yeaboa yɛ la anwo. Saa bɛsuzu 1 Dwɔn 5:3 anwo bɛwie a, ɛbahola wɔabiza ye kɛ, “Kɛmɔ yɛze kɛ Gyihova le Agɔnwolɛ kpalɛ la ati, saa ɔka kɛ yɛyɛ debie a, kɛzi ɔwɔ kɛ yɛbu ye ɛ?” Wɔannea a ɛbaha kɛ ɔnle kpuya ɛzulolɛ biala, noko saa ɛbiza a, bie a ɔbaboa ɛ ra ne yeamaa yeabu Nyamenle mɛla ne mɔ kɛ ɔle daselɛ mɔɔ kile kɛ ɔkulo yɛ a.—Aye. 48:​17, 18.

11. Kɛ ɔkɛyɛ na wɔaboa ɛ ra wɔamaa yeade kɛzi Baebolo ngyinlazo boa yɛ la abo ɛ? (Mrɛlɛbulɛ 2:​10, 11)

11 Ɛ nee ye ɛzuzu kɛzi yɛfa Baebolo ngyinlazo ne mɔ yɛbɔ yɛ ɛbɛla a ɔboa yɛ la anwo. Saa bɛbɔ nu bɛkenga Baebolo ne anzɛɛ alehyenlɛ ne anu tɛkese ne bɛwie a, bɛzuzu kɛzi Baebolo ngyinlazo ɛboa bɛ abusua ne la anwo. Kɛ neazo la, asoo ɛ ra ne nwu nvasoɛ mɔɔ wɔ zo kɛ ɔwɔ kɛ ɔyɛ gyima ɛsesebɛ na ɔdi nɔhalɛ la ɔ? (Hib. 13:18) Eza ɛbahola wɔazi kɛzi yɛfa Baebolo ngyinlazo yɛdi gyima a ɔmaa yɛnyia kpɔkɛdelɛ kpalɛ na yɛ nye die wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu la azo. (Mrɛ. 14:​29, 30) Saa ɛ nee ɛ ra ne suzu ngyinlazo zɛhae mɔ anwo a, bie a ɔbamaa ɔ nye alie folɛdulɛ mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la anwo kpalɛ.—Kenga Mrɛlɛbulɛ 2:​10, 11.

12. Duzu a selɛ bie yɛ boa ɔ ra maa ɔ nye die Baebolo ngyinlazo nwo a?

12 Steve nee ɔ ye mɔɔ bɛwɔ France la hilehilele kɛzi bɛboale bɛ ra Ethan bɛmaanle ɔnwunle kɛzi Gyihova mɛla ne mɔ kile kɛ ɔkulo yɛ la anu kɛ: “Yɛbiza ye kpuya ɛhye mɔ, ‘Duzu ati a Gyihova kulo kɛ yɛfa ngyinlazo ɛhye yɛbɔ yɛ ɛbɛla a? Kɛzi ɛhye kile kɛ ɔkulo yɛ ɛ? Saa wɔanli zɔhane ngyinlazo ne azo a, duzu a bazi a?’” Adawubɔlɛ mɔɔ le kɛ ɛhye mɔ la ɛboa Ethan na ɔlɛmaa yeava Gyihova ngyinlazo ne mɔ yeabɔ ye ɛbɛla. Steve doale zolɛ kɛ: “Yɛ bodane a le kɛ yɛboa Ethan yɛamaa yeanwu kɛ nrɛlɛbɛ mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la tɛla sonla nrɛlɛbɛ biala.”

13. Kɛ ɔkɛyɛ na awovolɛ aboa bɛ ra bɛamaa yeava Baebolo ngyinlazo yeabɔ ye ɛbɛla ɛ? Maa neazo.

13 Tete ɛ ra maa ɔva Baebolo ngyinlazo ɔbɔ ye ɛbɛla. Adenle ko a le mekɛ mɔɔ bɛbamaa ɛ ra gyimalilɛ wɔ sukulu kɛ ɔbagenga buluku bie yeahile ɔ gɔnwo mɔ la. Bie a buluku ne baha kɛ yɛbahola yɛazukoa menli mɔɔ bɛbɔ adwɔmane ɛbɛla anzɛɛ bɛfa ɛya na bɛyɛ basabasa mɔɔ bɛha bɛ nwo edwɛkɛ wɔ nu la. Ɛbahola wɔamaa ɛ ra ne anwosesebɛ kɛ ɔva bɛ nyɛleɛ ne mɔ ɔtoto Baebolo ngyinlazo nwo. (Mrɛ. 22:​24, 25; 1 Kɔl. 15:33; Fel. 4:8) Bie a ɛhye bamaa yeahola yeali ye kilehilevolɛ ne anzɛɛ ɔ gɔnwo mɔ sukuluma daselɛ wɔ mekɛ mɔɔ bɛlɛsuzu edwɛkɛ ne anwo wɔ sukulu la.

BOA Ɛ RA MAA ƆHOLA ƆHILEHILE YE DIEDI NE ANU

14. Edwɛkɛ boni a ɔbahola yeayɛ se yeamaa Kilisienenli kakula bie kɛ ɔbahilehile nu a, na duzu ati ɔ?

14 Ɔyɛ a ɔbahola yeayɛ se yeamaa Kilisiene ngakula kɛ bɛbahilehile bɛ diedi ne anu. Saa bɛkɔ sukulu na bɛka kɛ bɛhilehile deɛmɔti bɛnlie ngakyihakyililɛ ne bɛnli la anu a, bie a ɛzulolɛ baha bɛ. Duzu ati ɔ? Bie a bɛ kilehilevolɛma ne baha kɛ ngakyihakyililɛ ngilehilelɛ ne le nɔhalɛ. Saa ɛle awovolɛ a, kɛ ɔkɛyɛ na wɔaboa ɛ ra wɔamaa yeazɔ ye diedi ne anu kpundii ɛ?

15. Duzu a bahola aboa Kilisiene kakula bie yeamaa yeanyia anwodozo kpole kɛ mɔɔ ɔdie ɔdi la le nɔhalɛ ɛ?

15 Boa ɛ ra maa ɔnyia anwodozo kpole kɛ mɔɔ ɔdie ɔdi la le nɔhalɛ. Ɔnle kɛ bɛ ra ne se nyiane kɛ ɔdie ɔdi kɛ bɛbɔle ninyɛne la. (2 Tim. 1:8) Duzu ati ɔ? Nɔhalɛ ne a le kɛ abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛvolɛma dɔɔnwo noko die di kɛ abɔdeɛ amba mgbane. Bɛnwu daselɛ mɔɔ kile kɛ awie mɔɔ ze nrɛlɛbɛ kpalɛ la a bɔle anyewɔzo abɔdeɛ mɔɔ le kpomgbondee la a. Ɛhye ati, bɛnlie ngakyihakyililɛ ngilehilelɛ ne mɔɔ bɛkilehile ye wɔ sukulu nu wɔ ewiade amuala la bɛnli. Debie ko mɔɔ bahola aboa ɛ ra yeamaa yeanyia diedi nee akɛnrasesebɛ kpole la a le kɛ ɔbazuzu mɔɔ boale mediema bie mɔ ɔmaanle bɛliele bɛlile kɛ bɛbɔle ninyɛne la anwo. c

16. Duzu a awovolɛ bahola ayɛ aboa bɛ ra amaa yeahola yeahilehile diedi mɔɔ ɔlɛ wɔ Bɔvolɛ ne anu la anu a? (1 Pita 3:15) (Eza nea nvoninli ne.)

16 Boa ɛ ra maa ɔhola ɔhilehile diedi mɔɔ ɔlɛ wɔ Bɔvolɛ ne anu la anu. (Kenga 1 Pita 3:15.) Bie a bɛbahola bɛ nee ye azuzu edwɛkɛ “Asoo Awie A Yɛle A?” mɔɔ wɔ jw.org la anwo. Akee bɛ nee bɛ ra ne ɛzuzu ngilehilenu mɔɔ ɔte nganeɛ kɛ ɔbahola yeava yeaboa awie mɔ yeamaa bɛade ɔ bo kɛ Bɔvolɛ bie wɔ ɛkɛ la anwo. Kakye ye kɛ ɔnle kɛ ɔ nee ye sukuluma ne su kpolera. Maa ye anwosesebɛ kɛ saa awie kpondɛ kɛ ɔ nee ye suzu edwɛkɛ ne anwo a, ɔmaa ye ngilenu ne ɛyɛ sikalɛ na nuhua ɛla ɛkɛ. Kɛ neazo la, bie a sukuluma ne bie baha kɛ: “Debie mɔɔ menwu ye la ala a medie medi a, na metɛnwunle Nyamenle ɛlɛ.” Kilisienenli kakula bie bahola abua kɛ: “Fa ye kɛ ɛlua kpɔkɛ bie mɔɔ ɛmbikye sua zo la anu na wɔnwu bula kɛnlɛma bie. Duzu a bara wɔ adwenle nu a? Saa bula ne maa ɔba wɔ adwenle nu kɛ awie mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la a yɛle a, ɛnee fane nyɛ a yɛkola yɛka kɛ tɛ awie a bɔle anwuma nee aze a!”

Saa ɛ nee ɛ gɔnwo sukuluma ɛlɛsuzu edwɛkɛ bie anwo a, maa wɔ ngilehilenu ne anu ɛla ɛkɛ na ɔyɛ sikalɛ (Nea ɛdendɛkpunli 16-17) d


17. Kɛ ɔkɛyɛ na awovolɛ amaa bɛ ra anwosesebɛ bɛamaa yeakpondɛ ndenle yealua zo yeali awie mɔ daselɛ ɛ? Maa neazo.

17 Boa ɛ ra maa ɔkpondɛ ndenle ɔlua zo ɔha Baebolo ne anu nɔhalɛ ne ɔhile awie mɔ. (Wlo. 10:10) Ɛbahola wɔava mɔdenle mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔbɔ amaa yeahola yeaha ye diedi ne anwo edwɛkɛ yeahile awie mɔ la wɔatoto mɔdenle mɔɔ awie bɔ amaa yeahola yeabɔ kenle anzɛɛ getaa la anwo. Mɔlebɛbo ne, ahenle bazukoa kɛzi bɛbɔ beat mɔɔ ɔnyɛ se la. Nzinlii, akee ɔbanwu kɛzi bɛbɔ kenle ne anzɛɛ getaa ne kpalɛ la. Zɔhane ala a mɔlebɛbo ne, kakula bie bahola alua adenle sikalɛ zo aha ye diedi ne anwo edwɛkɛ yeahile awie mɔ a. Kɛ neazo la, ɔbahola yeabiza awie mɔɔ ɔ nee ye kɔ sukulu la kɛ: “Ɛze kɛ menli mɔɔ hyehyɛ milahyinli nee ninyɛne gyɛne la ta nea kɛzi abɔdeɛ bie de la azo a hyehyɛ bɛ milahyinli ne mɔ ɔ? Maa menva vidio kɛnlɛma bie mengile wɔ.” Saa ɔye Asoo Awie A Yɛle A? vidio ne mɔ ko ɔkile ye ɔwie a, ɔbahola yeaha kɛ: “Saa bɛkanvo menli mɔɔ nea abɔdeɛ zo yɛ milahyinli la a, ɛnee nwane a ɔwɔ kɛ bɛkanvo ye wɔ abɔdeɛ ne mɔɔ bɛnleanle zo bɛyɛle bɛ milahyinli ne la anwo a?” Bie a adenle sikalɛ zɛhae baha ɔ gɔnwo ne mɔɔ ɔ nee ye kɔ sukulu la yeamaa yeanyia ɛhulolɛ kɛ ɔbazukoa Gyihova anwo ninyɛne dɔɔnwo.

BƐHƆ ZO BƐBOA BƐ RA BƐMAA YE DIEDI ƐYƐ KPOLE

18. Duzu a ɔwɔ kɛ awovolɛ yɛ amaa bɛahɔ zo bɛaboa bɛ ra bɛamaa diedi mɔɔ ɔlɛ wɔ Nyamenle anu la ayɛ kpole a?

18 Yɛde ewiade mɔɔ menli dɔɔnwo ɛnlie Gyihova ɛnli la anu. (2 Pita 3:3) Ɔti awovolɛ, mekɛ mɔɔ bɛ nee bɛ ra ɛlɛsukoa Baebolo ne la, bɛmaa ye anwosesebɛ bɛmaa ɔzukoa ninyɛne mɔɔ ɔbamaa yeanyia ɛbulɛ kpole yeamaa Nyamenle Edwɛkɛ ne nee ye ɛbɛlabɔlɛ nwo ngyinlazo ne la. Bɛ nee ye ɛzuzu Gyihova abɔdeɛ mɔɔ yɛ nwanwane la anwo amaa bɛaboa ye bɛamaa yeadwenledwenle ninyɛne nwo yeahɔ moa. Bɛboa ye bɛmaa ɔde Baebolo ngapezo mɔɔ ɛra nu la abo. Akee mɔɔ tɛla biala la, bɛ nee bɛ ra ne ɛbɔ nu ɛyɛ asɔne na bɛyɛ asɔne bɛmaa ye. Saa bɛyɛ ye zɔ a, bɛbahola bɛanyia anwodozo kɛ, Gyihova bayila mɔdenle mɔɔ bɛlɛbɔ kɛ bɛboa bɛ ra bɛamaa yeanyia diedi kpole la azo.—2 Ek. 15:7.

EDWƐNE 133 Sonle Gyihova Wɔ Wɔ Mgbavolɛ Nu

a Ɛkpondɛ nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo a, nea The Wonders of Creation Reveal God’s Glory vidio ne wɔ jw.org.

b Saa bɛ ra ne ɛzukoa Nyia Anyelielɛ Dahuu! buluku ne ɛwie dɛba a, bɛbahola bɛ nee ye azuzu foa 3 nee 4 ne mɔɔ ka ɛbɛlabɔlɛ nwo ngyinlazo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la anwo edwɛkɛ la anu ɛzukoalɛdeɛ ne mɔ bie anwo.

c Nea edwɛkɛ, “Why We Believe in a Creator” wɔ Awake!, September 2006 ne anu, yɛɛ The Origin of Life—Five Questions Worth Asking brohyua ne. Ɛkpondɛ nwolɛ neazo bieko a, nea Mɔɔ Awie Mɔ Ka Wɔ Ngoane Ɛvileka Nwo La vidio ne mɔ wɔ jw.org.

d NVONINLI NE ANWO NGILENU: Adiema kakula bie ɛlɛye Asoo Awie A Yɛle A? vidio ne mɔ ko ahile ɔ gɔnwo sukoavo bie mɔɔ ɔ nye die milahyinli bie mɔɔ bɛfa bɛpɛ nvoninli la anwo la.