Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 8

EDWƐNE 123 Bɛlɛ Ɛ Nwo Aze Maa Teokelase Ngyehyɛleɛ

Kɔ Zo Di Gyihova Adehilelɛ Zo

Kɔ Zo Di Gyihova Adehilelɛ Zo

‘Medame Gyihova a mele Ahenle mɔɔ kile wɔ adenle a.’AYE. 48:17.

BODANE

Edwɛkɛ ɛhye baboa yɛ yeamaa yɛanwu kɛzi Gyihova kile ye menli adenle ɛnɛ nee nyilalɛ mɔɔ yɛdi ye adehilelɛ zo a yɛbanyia la.

1. Duzu ati a yɛhyia Gyihova adehilelɛ a? Yɛ ndonwo.

 FA YE kɛ wɔminli kpɔkɛ bie anu. Ɛkɛ ne yɛ ɛzulolɛ kpalɛ ɔluakɛ nanemgbole, ngɛkɛba mɔɔ keka, mbaka mɔɔ ɛ nwo ka bɛ a ɛbaboda yɛɛ awolɛ wɔ ɛkɛ. Saa ɛ nee awie mɔɔ ze kpɔkɛ ne anu kpalɛ la a lua a, ɛ nye balie, ɔluakɛ ɔbahile wɔ ɛleka mɔɔ ngyegyelɛ wɔ la amaa wɔangɔ ɛkɛ na wɔaboda! Ewiade ɛhye le kɛ kpɔkɛ zɔhane la. Ninyɛne mɔɔ ɔbahola yeazɛkye yɛ nee Gyihova agɔnwolɛvalɛ ne la ɛyi nu tɛkɛɛ. Noko yɛlɛ Adekilevolɛ mɔɔ di munli—yemɔ a le Gyihova. Ɔkile yɛ adenle amaa yɛandɔ esiane nu na yɛadwu ɛleka mɔɔ yɛlɛkɔ la—dahuu ngoane wɔ ewiade fofolɛ ne anu.

2. Kɛzi Gyihova kile yɛ adenle ɛ?

2 Kɛzi Gyihova kile yɛ adenle ɛ? Mɔɔ limoa la, ɔdua ye Edwɛkɛ Baebolo ne azo. Noko eza ɔdua alesama mɔɔ gyi ɔ gyakɛ anu la anwo azo. Kɛ neazo la, ɔdua akɛlɛ nɔhavo nee badwema ne anwo zo ɔmaa yɛ sunsum nu aleɛ mɔɔ boa yɛ ɔmaa yɛsisi kpɔkɛ kpalɛ la. (Mat. 24:45) Eza Gyihova dua mrenyia gyɛne mɔɔ bɔ mɔdenle la anwo zo kile yɛ adenle. Kɛ neazo la, maangyebakyi zo neavolɛma nee asafo nu mgbanyima maa yɛ anwosesebɛ nee adehilelɛ mɔɔ boa yɛ wɔ mekɛ mɔɔ anu yɛ se la anu la. Yɛyɛ Gyihova mo kpole kɛ ɔmaa yɛ adehilelɛ kpalɛ wɔ awieleɛ mekɛ ɛhye mɔɔ anu yɛ se la anu la! Ɔboa yɛ ɔmaa yɛnyia Gyihova anyunlu ɛlolɛ dahuu na yɛkɔ zo yɛdua ngoane adenle ne anu.

3. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a?

3 Yemɔ bɔbɔ, ɔyɛ a ɔyɛ se kɛ yɛbali Gyihova adehilelɛ zo, titili saa menli mɔɔ ɛnli munli la a vale adehilelɛ ne maanle yɛ a. Duzu ati ɔ? Bie a tɛ kɛ anrɛɛ yɛbayɛ yɛ ninyɛne la ɛne. Anzɛɛ bie a yɛbade nganeɛ kɛ nrɛlɛbɛ ɛnle adehilelɛ ne anu na yɛanyia adwenle kɛ bie a ɔnvi Gyihova ɛkɛ. Wɔ mekɛ zɛhae mɔ anu, ɔhyia kpalɛ kɛ yɛbanyia anwodozo kɛ Gyihova a ɛlɛkile ye menli adenle a, na saa yɛdi ye adehilelɛ zo a yɛbanyia nyilalɛ dɔɔnwo. Amaa yɛanyia anwodozo kpole zɛhae la, yɛbazuzu (1) kɛzi Gyihova hilele ye menli adenle wɔ tete ne, (2) kɛzi ɔkile yɛ adenle ɛnɛ, yɛɛ (3) kɛzi yɛkɔ zo yɛdi ye adehilelɛ zo a ɔboa yɛ la anwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu.

Gyihova ɛlua alesama mɔɔ gyi ɔ gyakɛ anu la anwo zo ɛhile ye menli adenle ɔvi tete ne badwu ɛnɛ (Nea ɛdendɛkpunli 3)


KƐZI GYIHOVA HILELE YIZILAYƐ MAANLE NE ADENLE LA

4-5. Kɛzi Gyihova hilele kɛ ɔlɛdua Mosisi anwo zo yeahile ye menli ne adenle ɛ? (Nea ɔ nyunlu nvoninli ne.)

4 Gyihova kpale Mosisi kɛ ɔye Yizilayɛma ɔvi Yigyibiti. Akee Gyihova maanle Yizilayɛma nyianle daselɛ mɔɔ kile kɛ ɔlɛdua Mosisi anwo zo yeahile bɛ adenle la. Kɛ neazo la, ɔluale amungu pila zo ɔhilele bɛ adenle alehyenlɛ nu yɛɛ ɔluale senle pila zo ɔhilele bɛ adenle nɔɔzo. (Ɛzɛ. 13:21) Mosisi lile pila ne anzi, na yemɔ vale ye nee Yizilayɛma hɔle Nyevile Kɔkɔlɛ ne anloa. Mekɛ mɔɔ menli ne nyianle adwenle kɛ bɛha nyevile ne nee Yigyibiti ɛlɔne ne mɔɔ doa bɛ la avinli la, bɛ ahonle dule. Bɛhanle kɛ Mosisi anyɛ ye boɛ kɛ ɔvale bɛ ɔrale Nyevile Kɔkɔlɛ ne anloa la. Noko nvonleɛ biala ɛnle mɔɔ ɔyɛle la anwo. Gyihova mumua ne a luale Mosisi anwo zo vale ye menli ne hɔle ɛkɛ a. (Ɛzɛ. 14:2) Akee Nyamenle luale adenle mɔɔ yɛ nwanwane kpole kpalɛ la azo liele bɛ.—Ɛzɛ. 14:​26-28.

Mosisi vale ye adwenle zɔle amungu pila ne kɛ ɔbahile Nyamenle menli ne adenle wɔ fienemgbole ne anu (Nea ɛdendɛkpunli 4-⁠5)

5 Akee wɔ ɛvolɛ 40 ne amuala anu, Mosisi hɔle zo vale ye adwenle zɔle amungu pila ne kɛ ɔbahile Nyamenle menli ne adenle wɔ fienemgbole ne anu. a Gyihova maanle amungu pila ne zinzele Mosisi ɛdanlɛsua ne anwuma wɔ mekɛ bie anu, mɔɔ ɛnee Yizilayɛma amuala nwu ye a. (Ɛzɛ. 33:​7, 9, 10) Gyihova luale amungu pila ne anu dendɛle hilele Mosisi, na ɔdaye noko ɔhanle mɔɔ Gyihova hanle hilele ye la ɔhilele menli ne. (Edw. 99:7) Yizilayɛma nwunle ye wienyi kɛ, ɛnee Gyihova ɛlɛdua Mosisi anwo zo ahile bɛ adenle.

Mosisi nee Dwɔhyua mɔɔ lile ɔ gyakɛ anu la (Nea ɛdendɛkpunli 5, 7)


6. Duzu a Yizilayɛma yɛle ye wɔ Gyihova adehilelɛ nwo a? (Nɔmbɛse 14:​2, 10, 11)

6 Mɔɔ yɛ alɔbɔlɛ la a le kɛ, Yizilayɛma dɔɔnwo bule bɛ nye guale daselɛ wienyi mɔɔ kile kɛ Mosisi gyi Gyihova agyakɛ anu la azo. (Kenga Nɔmbɛse 14:​2, 10, 11.) Bɛkpole ye fane dɔɔnwo kɛ bɛbalie gyima mɔɔ Mosisi ɛlɛyɛ la bɛado nu. Ɛhye ati, bɛammaa Yizilayɛ awolɛndoazo zɔhane angɔ Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo.—Nɔm. 14:30.

7. Maa menli mɔɔ lile Gyihova adehilelɛ zo la anwo neazo. (Nɔmbɛse 14:24) (Eza nea nvoninli ne.)

7 Noko Yizilayɛma bie mɔ lile Gyihova adehilelɛ zo. Kɛ neazo la, Gyihova hanle kɛ: ‘Keelɛbe ɛva ye ahonle muala ɛli me nzi.’ (Kenga Nɔmbɛse 14:24.) Nyamenle maanle Keelɛbe ahatualɛ, ɔvale Keena azɛlɛ ne ɛleka mɔɔ Keelɛbe mumua ne kpale la ɔmaanle ye. (Dwɔh. 14:​12-14) Yizilayɛma mɔɔ hɔle Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo la noko yɛle neazo kpalɛ lile Gyihova adehilelɛ zo. Mɔɔ bɛkpale Dwɔhyua na ɔralile Mosisi agyakɛ anu kɛ Yizilayɛma adekilevolɛ la, “bɛbule ye kpole kpalɛ wɔ ye ngoane mekɛ kɔsɔɔti anu.” (Dwɔh. 4:14) Ɛhye ati a Gyihova yilale bɛ na ɔvale bɛ ɔhɔdwule azɛlɛ ne mɔɔ ɔvale ɔbɔle bɛ ɛwɔkɛ la azo la.—Dwɔh. 21:​43, 44.

8. Kɛzi Gyihova hilele ye menli ne adenle wɔ arelemgbunli ne mɔ mekɛ zo ɛ? (Eza nea nvoninli ne.)

8 Ɛvolɛ dɔɔnwo anzi, Gyihova kpale ndɛnebuavolɛma kɛ bɛhile ye menli ne adenle. Yemɔ anzi, wɔ arelemgbunli ne mɔ mekɛ zo, eza Gyihova kpale ngapezoma kɛ bɛhile ye menli ne adenle. Arelemgbunli mɔɔ di nɔhalɛ la diele ngapezoma ne folɛdulɛ. Kɛ neazo la, Belemgbunli Devidi bɛlɛle ɔ nwo aze maanle ngapezonli Neetan denrɛdenrɛle ye. (2 Sa. 12:​7, 13; 1 Ek. 17:​3, 4) Belemgbunli Gyɛhɔhyafate lile ngapezonli Gyaheezayɛle adehilelɛ zo na ɔmaanle Dwudama anwosesebɛ kɛ “bɛnyia [Nyamenle] ngapezoma ne mɔ anu diedi.” (2 Ek. 20:​14, 15, 20) Mɔɔ Belemgbunli Hɛzikaya wɔ ngyegyelɛ nu la, ɔmaanle ngapezonli Ayezaya boale ye. (Aye. 37:​1-6) Mekɛ biala mɔɔ arelemgbunli ne mɔ bali Gyihova adehilelɛ zo la, ɔyila bɛ yɛɛ maanle ne nyia anwobanebɔlɛ. (2 Ek. 20:​29, 30; 32:22) Ɛnee ɔwɔ kɛ menli ne amuala nwu ye wienyi kɛ Gyihova ɛlɛdua ye ngapezoma ne anwo zo ahile ye menli ne adenle. Noko menli ne anu dɔɔnwo andie Gyihova ngapezoma ne.—Gyɛ. 35:​12-15.

Belemgbunli Hɛzikaya nee ngapezonli Ayezaya (Nea ɛdendɛkpunli 8)


KƐZI GYIHOVA HILELE ALIMOA KILISIENEMA ADENLE LA

9. Nwane a Gyihova luale ɔ nwo zo hilele alimoa Kilisienema adenle a? (Eza nea nvoninli ne.)

9 Gyihova hyehyɛle Kilisiene asafo ne wɔ ɛvoya mɔɔ limoa Y.M. anu. Kɛzi ɔhilele alimoa Kilisienema zɔhane adenle ɛ? Ɔkpale Gyisɛse kɛ asafo ne ati. (Ɛfɛ. 5:23) Noko Gyisɛse mumua ne angile ɛdoavolɛ ko biala mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔyɛ la. Ɔmaanle ɛzoanvolɛma nee mgbanyima mɔɔ wɔ Gyɛlusalɛm la lile asafo ne anyunlu. (Gyi. 15:​1, 2) Eza bɛkpale asafo nu mgbanyima kɛ bɛnlea asafo ne mɔ azo.—1 Tɛs. 5:12; Tae. 1:5.

Ɛzoanvolɛma ne nee mgbanyima mɔɔ ɛnee wɔ Gyɛlusalɛm la (Nea ɛdendɛkpunli 9)


10. (a) Kɛzi alimoa Kilisienema anu dɔɔnwo yɛle bɛ nyɛleɛ wɔ adehilelɛ mɔɔ bɛ sa hanle ye la anwo ɛ? (Gyima ne 15:​30, 31) (b) Duzu ati a menli mɔɔ dɛnlanle aze wɔ tete ne la bie mɔ andie bɛdabɛ mɔɔ bɛgyi Gyihova agyakɛ anu la a? (Nea ɛlɛka, “ Deɛmɔti Bie Mɔ Ɛnlie Ɛndo Nu La.”)

10 Kɛzi alimoa Kilisienema yɛle bɛ nyɛleɛ ɛ? Bɛ nuhua dɔɔnwo anye liele nwo kɛ bɛbava adehilelɛ mɔɔ bɛ sa hanle ye la bɛali gyima. Nɔhalɛ nu, “bɛlile fɛlɛko kpole wɔ anwosesebɛmaanlɛ ne” mɔɔ bɛ sa hanle ye la anwo. (Kenga Gyima ne 15:​30, 31.) Noko kɛzi Gyihova ɛlɛkile ye menli adenle ɛnɛ ɛ?

KƐZI GYIHOVA KILE YƐ ADENLE ƐNƐ LA

11. Maa neazo mɔɔ kile kɛzi Gyihova kile bɛdabɛ mɔɔ bɛli ye menli ne anyunlu adenle ɛnɛ la.

11 Gyihova tɛkɔ zo tɛkile ye menli adenle ɛnɛ. Ɔlɛdua ye Edwɛkɛ ne nee ɔ Ra ne, mɔɔ le asafo ne ati la anwo zo a yeayɛ zɔ a. Asoo yɛnwu daselɛ mɔɔ kile kɛ Gyihova tɛkɔ zo tɛdua menli nwo zo tɛkile yɛ adenle la ɔ? Ɛhɛe. Kɛ neazo la, suzu mɔɔ zile wɔ 1870 anzi la anwo. Charles Taze Russell nee ɔ gɔnwo mɔ bɔle ɔ bo kɛ bɛte ɔ bo kɛ 1914 bayɛ ɛvolɛ titili wɔ mekɛ mɔɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne babɔ ɔ bo kɛ ɔdi tumi la anwo ngapezo ne anu. (Dan. 4:​25, 26) Bɛholale bɛnwunle ye zɔ ɔluakɛ bɛnleɛnleanle Baebolo ngapezo nu. Asoo ɛnee Gyihova ɛlɛkile bɛ adenle wɔ bɛ neɛnleanu ɛyɛlɛ ne anu ɔ? Ɛhɛe. Wɔ 1914, edwɛkɛ mɔɔ sisile ewiade ye la maanle ɔlale ali kɛ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne ɛbɔ ɔ bo ɛlɛdi tumi. Ewiade Konle I bɔle ɔ bo, akee ewule ngakyile, azɛlɛ ɛkpusulɛ nee ɛhɔne noko doale zo. (Luku 21:​10, 11) Ɛnee amgba Gyihova ɛlɛdua Kilisiene mrenyia nɔhavoma ɛhye mɔ anwo zo aboa ye menli.

12-13. Ngyehyɛleɛ boni mɔ a bɛyɛle wɔ Ewiade Konle II la anu amaa bɛayɛ edwɛkɛhanlɛ nee ngilehilelɛ gyima ne dɔɔnwo a?

12 Eza suzu mɔɔ zile wɔ Ewiade Konle II anu la anwo. Mediema mɔɔ li gyima ne anyunlu wɔ ewiade amuala gyima ne ati la zuzule Yekile 17:8 anwo. Bɛdele ɔ bo kɛ, konle ne ɛnrɛhɔwie Amagɛdɔn, emomu bɛbanyia anzodwolɛ ekyi wɔ konle ne anzi na yemɔ bamaa bɛanyia nwolɛ adenle bɛaha edwɛkɛ ne bɛahile menli dɔɔnwo. Ɔti ɛnee ɔnzɔho kɛ nrɛlɛbɛ wɔ nu wɔ mekɛ zɔhane ɛdeɛ, noko Gyihova ahyehyɛdeɛ ne dele Geleade Sukulu ne kɛ bɛfa bɛatete edwɛkpatɛlɛvolɛma bɛamaa bɛahɔha edwɛkɛ ne bɛahile menli na bɛahilehile bɛ wɔ ewiade amuala. Bɛzoanle edwɛkpatɛlɛvolɛma wɔ konle mekɛ ne anu bɔbɔ. Eza akɛlɛ nɔhavo ne yɛle Course in Theocratic Ministry b ne kɛ bɛfa bɛatete menli mɔɔ wɔ asafo ne mɔ anu la bɛamaa bɛanwu edwɛkɛhanlɛ nee ngilehilelɛ gyima ne anye zo kpalɛ. Wɔ ndenle zɛhae mɔ azo, ɛnee bɛlɛsiezie Nyamenle menli ne bɛamaa bɛayɛ gyima mɔɔ la bɛ nyunlu la.

13 Ɛnɛ, yɛkola yɛnwu ye wienyi kɛ, wɔ mekɛ zɔhane mɔɔ ɛnee asetɛnla nu yɛ se bɔbɔ la anu, ɛnee Gyihova ɛlɛkile ye menli ne adenle. Ɔvi mekɛ mɔɔ bɛhonle Ewiade Konle II mɔɔ ba la, Gyihova menli mɔɔ wɔ maanle dɔɔnwo anu la ɛnyia anzodwolɛ nee fanwodi ekyi ɛlɛyɛ bɛ edwɛkɛhanlɛ gyima ne. Nɔhalɛ nu, edwɛkɛhanlɛ gyima ne ɛnyia anyuhɔlɛ kpalɛ.

14. Duzu ati a yɛbahola yɛava yɛ nwo yɛado adehilelɛ mɔɔ Gyihova ahyehyɛdeɛ ne nee mgbanyima mɔɔ bɛkpa bɛ la fa maa yɛ la azo a? (Yekile 2:1) (Eza nea nvoninli ne.)

14 Ɛnɛ, Neazo Eku ne anu amra kɔ zo kpondɛ adehilelɛ fi Kelaese ɛkɛ. Bɛkulo kɛ adehilelɛ mɔɔ bɛfa bɛmaa mediema ne mɔ la da adwenle mɔɔ Nyamenle nee Kelaese lɛ wɔ ninyɛne nwo la ali. Akee bɛdua maangyebakyi zo neavolɛma nee asafo nu mgbanyima nwo zo bɛfa adehilelɛ bɛmaa asafo ne mɔ. c Asafo nu mgbanyima mɔɔ bɛkpokpa bɛ la, yɛɛ yɛtɛlɛ nu a, mgbanyima gyɛne mɔɔ bɛwɔ asafo ne mɔ anu la wɔ Kelaese ‘asa fema ne anu.’ (Kenga Yekile 2:1.) Nɔhalɛ nu, asafo nu mgbanyima ɛhye mɔ ɛnli munli yɛɛ bɛyɛ nvonleɛ. Mosisi nee Dwɔhyua yɛle nvonleɛ mekɛ bie mɔ anu, zɔhane ala a ɛzoanvolɛma ne noko yɛle nvonleɛ a. (Nɔm. 20:12; Dwɔh. 9:​14, 15; Wlo. 3:23) Noko yɛkola yɛnwu ye wienyi kɛ, Kelaese ɛlɛkile akɛlɛ nɔhavo ne nee mgbanyima ne mɔ mɔɔ bɛkpa bɛ la adenle kpalɛ, na ɔbahɔ zo yeayɛ zɔ “dahuu kɔkpula mekɛ ɛhye awieleɛ.” (Mat. 28:20) Ɔti ɔwɔ kɛ yɛfa yɛ nwo yɛto adehilelɛ mɔɔ bɛdabɛ mɔɔ bɛkpa bɛ kɛ bɛli yɛ nyunlu la fa maa yɛ la azo.

Ɛnɛ mekɛ ye Neazo Eku ne (Nea ɛdendɛkpunli 14)


YƐDI GYIHOVA ADEHILELƐ ZO A ƆBOA YƐ

15-16. Duzu a ɛsukoa ɛfi bɛdabɛ mɔɔ bɛlile Gyihova adehilelɛ zo la anwubielɛ ne mɔ anu a?

15 Saa yɛkɔ zo yɛdi Gyihova adehilelɛ zo a, yɛnyia nyilalɛ dɔɔnwo ɛnɛ bɔbɔ. Kɛ neazo la, Andy nee Robyn lile folɛdulɛ mɔɔ se yɛtete ninyɛne zo wɔ yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu la azo. (Nea Mateyu 6:22 study note ne.) Ɛhye ati, bɛholale bɛhɔboale wɔ teokelase suazilɛ gyima bie mɔ anu. Robyn hanle kɛ: “Ɔdwu mekɛ ne bie a yɛkɔtɛnla azua ngyikyi mɔɔ yɛnnyia ɛleka mɔɔ yɛbado aleɛ bɔbɔ wɔ ɛkɛ la anu. Na ɛnee ɔwɔ kɛ metɔnedɔne ninyɛne mɔɔ mefa mepepɛ nvoninli, debie mɔɔ ɛnee me nye die ye ɛyɛlɛ nwo la, anu dɔɔnwo. Mendɔnenle ninyɛne ɛhye mɔ la, menzunle. Noko kɛ mɔɔ Ebileham aye Sɛla yɛle la, ɛnee mebɔ kpɔkɛ kɛ mebanlea me nyunlu fɔɔnwo, menrɛdo me nye me nzi.” (Hib. 11:15) Kɛzi kpɔkɛ ɛhye mɔ mɔɔ Andy nee Robyn sisile la boale bɛ ɛ? Robyn hanle kɛ: “Kɛmɔ yɛze kɛ yɛlɛfa debie biala mɔɔ yɛlɛ la yɛamaa Gyihova la ati, ɔmaa yɛnyia ahunlundwolɛ kpole. Saa yɛlɛyɛ teokelase gyimalilɛ ngakyile a, ɔmaa yɛnyia kɛzi asetɛnla bayɛ wɔ ewiade fofolɛ ne anu la anwo adwenle ekyi.” Andy nee ye yɛle adwenle na ɔhanle kɛ: “Kɛmɔ yɛlɛfa yɛ mekɛ nee yɛ anwosesebɛ muala yɛaboa Belemgbunlililɛ ne la ati, ɔmaa yɛ kunlu dwo yɛ nwo.”

16 Saa yɛdi Gyihova adehilelɛ zo a, nvasoɛ boni bieko a yɛnyia a? Mɔɔ adiema raalɛ Marcia wiele sukunwiɔ la, ɛnee ɔkulo kɛ ɔdi folɛdulɛ mɔɔ se yɛyɛ dɔɔnwo wɔ Gyihova ɛzonlenlɛ nu la azo. (Mat. 6:33; Wlo. 12:11) Ɔhanle kɛ: “Menyianle nwolɛ adenle kɛ mebahola meahɔ yunivɛsiti ɛvolɛ nna mɔɔ menrɛdua ɛhwee a. Noko ɛnee mekulo kɛ meyɛ dɔɔnwo memaa Gyihova. Ɔti memkpale kɛ mebahɔ sukulu mɔɔ bɛbatete me bɛamaa meanyia me sa anloa gyima amaa meanyia ezukoa meanlea me nwo na meayɛ me ɛzonlenlɛ gyima ne la. Ɔle kpɔkɛ kpalɛ mɔɔ mesisi la anu ko. Kɛkala mele dahuu adekpakyelɛnli, yɛɛ kɛmɔ mekola meyɛ nzenzaleɛ wɔ mekɛ dodo mɔɔ mefa meyɛ gyima la anu la ati, melɛfa me mekɛ ne bie meaboa wɔ Bɛtɛle yɛɛ menyia nwolɛ adenle meyɛ gyima gyɛne dɔɔnwo.”

17. Yɛdi Gyihova adehilelɛ zo a, nyilalɛ bieko boni mɔ a yɛbanyia a? (Ayezaya 48:​17, 18)

17 Ɔyɛ a bɛtu yɛ folɛ mɔɔ ɔbabɔ yɛ nwo bane yeavi ninyɛne le kɛ anwonyiahulolɛ nee nyɛleɛ gyɛne mɔɔ ɔbahola yeamaa yɛado Nyamenle mɛla ne mɔ la anwo. Saa yɛdi Gyihova adehilelɛ zo wɔ ninyɛne zɛhae mɔ anu a, yɛbanyia nyilalɛ. Ɔbamaa yɛanyia adwenle mɔɔ anu te na yɛahwe yɛ nwo yɛavi ngyegyelɛ dɔɔnwo anwo. (1 Tim. 6:​9, 10) Na yemɔ bamaa yɛahola yɛavi ahonle muala anu yɛazonle Gyihova na yɛanyia anyelielɛ, anzodwolɛ nee ahunlundwolɛ kpole.—Kenga Ayezaya 48:​17, 18.

18. Duzu ati a wɔbɔ kpɔkɛ kɛ ɛbahɔ zo wɔali Gyihova adehilelɛ zo a?

18 Nɔhalɛ nu, Gyihova bahɔ zo alua alesama mɔɔ gyi ɔ gyakɛ anu la anwo zo ava adehilelɛ amaa yɛ wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu na yeadoa zo zɔhane ala wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko Tumililɛ ne anu. (Edw. 45:16) Asoo yɛbahɔ zo yɛali adehilelɛ zɔhane azo saa bɔbɔ yɛdayɛ mumua ne yɛlɛ kɛzi anrɛɛ yɛbayɛ yɛ ninyɛne la? Dɔɔnwo bagyinla kɛzi yɛyɛ yɛ nyɛleɛ wɔ Gyihova adehilelɛ nwo ɛnɛ la azo. Ɔti, bɛmaa yɛli Gyihova adehilelɛ zo dahuu, adehilelɛ mɔɔ mrenyia mɔɔ bɛkpa bɛ kɛ bɛnlea yɛ nwo zo la fa maa yɛ la noko boka nwo. (Aye. 32:​1, 2; Hib. 13:17) Yɛbahola yɛava yɛ nwo yɛado yɛ Adekilevolɛ Gyihova anwo azo bɔkɔɔ, ɔluakɛ ɔtwe yɛ ɔfi debie biala mɔɔ kola zɛkye yɛ nee ye agɔnwolɛvalɛ ne la anwo, yɛɛ ɔlɛkile yɛ adenle yeava yɛ yeahɔdwu ɛleka mɔɔ yɛlɛkɔ la—dahuu ngoane wɔ ewiade fofolɛ ne anu.

KƐZI ƐBAYE Ɔ NLOA Ɛ?

  • Kɛzi Gyihova hilele Yizilayɛ maanle ne adenle ɛ?

  • Kɛzi Gyihova hilele alimoa Kilisienema adenle ɛ?

  • Saa yɛdi Gyihova adehilelɛ zo ɛnɛ a, kɛzi ɔboa yɛ ɛ?

EDWƐNE 48 Ɛ Nee Gyihova Ɛlua Dahuu

a Eza Gyihova kpale anwumabɔvolɛ mɔɔ ɛnee “li Yizilayɛ ɛlɔne ne anyunlu la,” ɛnee ɔlɛkile maanle ne adenle yeahɔ Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo. Ɔda ali kɛ, anwumabɔvolɛ zɔhane a le Maekeɛle—duma mɔɔ ɛnee bɛfa bɛfɛlɛ Gyisɛse kolaa na bɛawo ye wɔ azɛlɛ ye azo la.—Ɛzɛ. 14:19; 32:34.

b Nzinlii, ɛnee bɛfɛlɛ ye Teokelase Ɛzonlenlɛ Sukulu. Kɛkala ndetelɛ ɛhye boka dapɛne avinli debiezukoalɛ ne anwo.

c Nea ɛlɛka, “Gyima Mɔɔ Neazo Eku Ne Yɛ La” mɔɔ wɔ February 2021, Ɛzinzalɛ Arane, m. 18 la.