Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 1

Die Di Kɛ Nyamenle ‘Edwɛkɛ Ne Le Nɔhalɛ’

Die Di Kɛ Nyamenle ‘Edwɛkɛ Ne Le Nɔhalɛ’

YƐ 2023 ƐVOLƐDWƐKƐ NE: “Wɔ edwɛkɛ ne amuala le nɔhalɛ.”​—EDW. 119:160.

EDWƐNE 96 Nyamenle Buluku Mɔɔ Sonle Bolɛ

MƆƆ YƐBAZUKOA a

1. Duzu ati a ɛnɛ menli dɔɔnwo ɛnlie Baebolo ne ɛnli a?

 ƐNƐ, menli dɔɔnwo ɛnnwu awie mɔɔ bɛfa bɛ nwo bɛado ɔ nwo zo a. Bɛngola bɛnnwu ye saa menli mɔɔ bɛva bɛ adwenle bɛzɔ bɛ​—maanyɛlɛma, abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛvolɛma yɛɛ gualilɛma​—dwenle bɛ nwo amgba a. Eza bɛmbu Kilisienemaanle ne anu ɛsɔfoma ne kpalɛ. Ɔti ɔnyɛ nwanwane kɛ bɛ adwenle nu yɛ bɛ kesee wɔ buluku mɔɔ ɛzonlenlɛ nu mgbanyima ɛhye mɔ se bɛfa bɛdi gyima mɔɔ yemɔ a le Baebolo ne la anwo la.

2. Kɛ mɔɔ Edwɛne 119:160 kile la, anwodozo boni a yɛbahola yɛanyia a?

2 Kɛmɔ yɛle Gyihova azonvolɛ la ati, yɛdie yɛdi kɛ, ɔle “Nyamenle mɔɔ ka nɔhalɛ” yɛɛ dahuu ɔkulo kɛ ɔwie yɛ boɛ. (Edw. 31:5; Aye. 48:17) Yɛze kɛ yɛbahola yɛava yɛ nwo yɛado mɔɔ yɛkenga wɔ Baebolo ne anu la azo ɔluakɛ Nyamenle “edwɛkɛ ne amuala le nɔhalɛ.” (Kenga Edwɛne 119:160.) Yɛdie edwɛkɛ mɔɔ Baebolo nwo abɔlɔba bie hanle la yɛto nu: “Adalɛ ekyi bɔbɔ ɛnle Nyamenle edwɛkɛ ne anu yɛɛ debie biala mɔɔ yeha la bara nu. Nyamenle menli bahola ava bɛ nwo ado mɔɔ ɔka la azo ɔluakɛ bɛfa bɛ nwo bɛto Nyamenle ne mɔɔ hanle la azo.”

3. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a?

3 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛaboa awie mɔ yɛamaa bɛanyia anwodozo ko ne ala mɔɔ yɛlɛ wɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne anu la bie ɛ? Maa yɛnlea ninyɛne nsa mɔɔ ɔti yɛbahola yɛava yɛ nwo yɛado Baebolo ne azo la. Yɛbazuzu kɛzi nuhua edwɛkɛ ne le pɛpɛɛpɛ, Baebolo ngapezo mɔɔ ɛra nu yɛɛ tumi mɔɔ Baebolo ne lɛ kakyi menli ɛbɛlabɔlɛ la anwo.

AWIE BIALA ƐTƐKOLALE ƐTƐKAKYILE BAEBOLO NE ANU EDWƐKƐ NE

4. Duzu ati a menli bie mɔ ɛnlie ɛnli kɛ Baebolo ne anu edwɛkɛ le pɛpɛɛpɛ a?

4 Gyihova maanle mrenyia nɔhavoma kɛyɛ 40 a hɛlɛle Baebolo ne a. Noko tete bɛsanloangɛlɛlera ne anu biala ɛnle ɛkɛ ne ɛnɛ. Mɔɔ bɛnleanle tete ɛdeɛ ne azo bɛhɛlɛle la bie mɔ ala a wɔ ɛkɛ a. Ɛhye maa bie mɔ nyia adwenle kɛ, wɔannea a Baebolo ne mɔɔ yɛlɛ ye ɛnɛ la anu edwɛkɛ ne ɛnle pɛpɛɛpɛ kɛ mɔɔ bɛlimoale bɛhɛlɛle la. Wɔzuzu deɛmɔti yɛbahola yɛalie yɛali kɛ nuhua edwɛkɛ ne ɛtɛkakyile la anwo ɛlɛ ɔ?

Kɛlɛhɛlɛvolɛma mɔɔ bɛtetele bɛ kɛ bɛnlea Hibulu Ngɛlɛlera ne azo bɛhɛlɛ bie la bɔle mɔdenle kpalɛ nleanle kɛ Nyamenle Edwɛkɛ ne mɔɔ bɛlɛnea zo bɛahɛlɛ bie la pɛpɛɛpɛ a bɛlɛkɛlɛ la a (Nea ɛdendɛkpunli 5)

5. Adenle boni a bɛluale zo bɛhɛlɛle Hibulu Ngɛlɛlera ne bie a? (Nea ɔ nyunlu nvoninli ne.)

5 Amaa Baebolo ne anu edwɛkɛ ne amminli la, Gyihova hanle kɛ bɛnlea zo bɛhɛlɛ bie. Ɔhanle kɛ Yizilayɛ arelemgbunli ne mɔ mumua ne ɛhɛlɛ Mɛla ne bie ɛva, yɛɛ ɔkpale Livaema kɛ bɛhilehile menli ne zɔhane Mɛla ne. (Dit. 17:18; 31:24-26; Nih. 8:7) Mɔɔ Yizilayɛma vi Babelɔn akɛlɛzonlenlɛ nu rale la, kɛlɛhɛlɛvolɛma ekpunli bie mɔɔ bɛze gyima ne anye zo la bɔle ɔ bo kɛ bɛnea Hibulu Ngɛlɛlera ne azo bɛahɛlɛ bie dɔɔnwo. (Ɛzela 7:6) Ɛnee mrenyia ɛhye mɔ ɛnva bɛ gyima ɛnli nwɔhoa. Nzinlii, kɛlɛhɛlɛvolɛma ne bɔle ɔ bo kɛ bɛtia edwɛkɛ agbɔkɛ nee ngɛlɛleramgbɔkɛ mɔɔ wɔ edwɛkɛkpɔkɛ ko biala anu la amaa bɛanwu ye kɛ edwɛkɛ ne ala a bɛhɛlɛ ye pɛpɛɛpɛ la. Noko kɛmɔ bɛnli munli la ati, nvonleɛ ngyikyi ngyikyi rale mɔɔ bɛhɛlɛle la anu. Na kɛmɔ bɛhɛlɛle edwɛkɛ ko ne ala bie dɔɔnwo la ati, nzinlii bɛnwunle zɔhane nvonleɛ ne mɔ. Adenle boni azo?

6. Kɛ ɔkɛyɛ na bɛanwu nvonleɛ mɔɔ wɔ Baebolo ne bie mɔɔ bɛhɛlɛle la anu ɛ?

6 Yɛ mekɛ ye azo mbɔlɔba lɛ adenle kpalɛ mɔɔ bɛdua zo bɛnwu nvonleɛ mɔɔ menli mɔɔ nleanle Baebolo ne azo hɛlɛle bie la yɛle la. Kɛ neazo la: Fa ye kɛ bɛha bɛhile menli 100 kɛ bɛnlea edwɛkɛ bie mɔɔ wɔ buluku bie anu la azo bɛhɛlɛ bie. Nrenyia ko yɛle nvonleɛ ekyi wɔ ye ɛdeɛ ne anu. Amaa bɛanwu mɔɔ ɔyɛle la, ɔwɔ kɛ bɛfa ye ɛdeɛ ne bɛtoto bɛdabɛ mɔɔ bɛha la ɛdeɛ ne anwo. Zɔhane ala a saa Baebolo nwo mbɔlɔba fa tete bɛsanloangɛlɛlera ne mɔ dɔɔnwo toto nwo a, bɛbanwu nvonleɛ mɔɔ kɛlɛhɛlɛvolɛma ne yɛle anzɛɛ edwɛkɛ mɔɔ bɛangɛlɛ la a.

7. Mɔdenle boni a menli dɔɔnwo mɔɔ nleanle Baebolo ne azo hɛlɛle bie la bɔle a?

7 Bɛdabɛ mɔɔ bɛnleanle tete Baebolo ne azo bɛhɛlɛle bie la bɔle mɔdenle hɛlɛle mɔɔ wɔ ɛkɛ ne la pɛpɛɛpɛ. Suzu neazo bie mɔɔ maa yɛnwu ɛhye la anwo. Bɛvale bɛ sa bɛhɛlɛle Hibulu Ngɛlɛlera ne amuala bie bɛwiele wɔ 1008 anzɛɛ 1009 Y.M., na yemɔ a ɛhyɛ kpalɛ a. Bɛfɛlɛ ye Leningrad Codex. Noko kenlensa ye, bɛnwu tete Baebolo ne bie dɔɔnwo nee ye azinli mɔɔ ɛhyɛ kpalɛ la, ɔtɛla Leningrad Codex ne ɛvolɛ 1,000. Bie a awie banyia adwenle kɛ, kɛmɔ bɛnleanle tete bɛsanloangɛlɛlera zɔhane mɔ azo bɛhɛlɛle bie, na bɛnleanle yemɔ noko azo bɛhɛlɛle bie too ɛvolɛ mɔɔ bo 1,000 la ati, Leningrad Codex ne anu edwɛkɛ ɛdeɛ ne bayɛ ngakyile bɔkɔɔ. Noko tɛ zɔhane a ɔde a. Mɔɔ mbɔlɔba bie mɔ vale bɛsanloangɛlɛlera ɛhye mɔ totole fofolɛ ne anwo la, bɛnwunle kɛ nvonleɛ ngyikyi ngyikyi bie ala a wɔ nu a, noko ɛnee ndelebɛbo mɔɔ wɔ nu la ɛtɛkakyile.

8. Ngakyile boni a wɔ Kilisiene Giliki Ngɛlɛlera ne bie mɔɔ bɛhɛlɛle nee tete mbuluku gyɛne mɔɔ bɛhɛlɛle bie la anu a?

8 Alimoa Kilisienema zukoale ndenle mɔɔ kɛlɛhɛlɛvolɛma ne luale zo hɛlɛle Hibulu Ngɛlɛlera ne bie la. Bɛdɔle alagye bɛhɛlɛle mbuluku 27 mɔɔ wɔ Giliki Ngɛlɛlera ne anu la bie mɔɔ ɛnee bɛfa bɛdi gyima wɔ debiezukoalɛ bo nee daselɛlilɛ nu a. Mɔɔ abɔlɔba bie vale Giliki Ngɛlɛlera ne bie mɔɔ bɛvale bɛ sa bɛhɛlɛle la totole mbuluku gyɛne mɔɔ bɛhɛlɛle bie wɔ mekɛ ko ne ala anu la anwo la, ɔhanle kɛ: “[Giliki Ngɛlɛlera ne mɔɔ bɛhɛlɛle bie la] dɔɔnwo tɛbɔ ɛkɛ tɛla mbuluku gyɛne mɔɔ bɛhɛlɛle bie la, . . . na Giliki Ngɛlɛlera ne anu edwɛkɛ ne amuala tɛbɔ nu.” Anatomy of the New Testament buluku ne hanle kɛ: “Yɛbahola yɛanyia anwodozo kɛ, saa yɛkenga [Giliki Ngɛlɛlera ne] mɔɔ bɛhile ɔ bo kpalɛ ɛnɛ la a, ndelebɛbo mɔɔ wɔ nu la nee edwɛkɛ mɔɔ tete amra ne hɛlɛle la le ko.”

9. Kɛ mɔɔ Ayezaya 40:8 kile la, edwɛkɛ mɔɔ fale Baebolo ne anwo la boni a le nɔhalɛ a?

9 Kɛmɔ kɛlɛhɛlɛvolɛma dɔɔnwo bɔle bɛ nwo mɔdenle wɔ ɛvolɛ ɛya dɔɔnwo anu la ati a ɛnɛ yɛnyia Baebolo mɔɔ bɛhile ɔ bo kpalɛ la yɛsukoa a. b Nɔhalɛ nu, yɛze kɛ Gyihova a ɛnlea ɛmaa alesama asa ɛha ye edwɛkɛ ne mɔɔ ɔle pɛpɛɛpɛ la ɛnɛ a. (Kenga Ayezaya 40:8.) Noko wɔannea a awie mɔ baha kɛ, Baebolo ne anu edwɛkɛ mɔɔ ɛtɛkakyile la ɛngile kɛ Nyamenle a maanle bɛhɛlɛle a. Ɔti akee maa yɛzuzu daselɛ mɔɔ kile kɛ Nyamenle a maanle bɛhɛlɛle la anwo.

YƐBAHOLA YƐAVA YƐ NWO YƐADO BAEBOLO NGAPEZO ZO

Bɛne zo: C. Sappa/DeAgostini/Getty Images; fema zo: Image © Homo Cosmicos/Shutterstock

Baebolo ngapezo rale nu wɔ tete ne na ɔlɛba nu ɛnɛ (Nea ɛdendɛkpunli 10-11) d

10. Ka ngapezo ko mɔɔ ɛra nu mɔɔ kile kɛ edwɛkɛ mɔɔ wɔ 2 Pita 1:21 la le nɔhalɛ la. (Nea nvoninli ne mɔ.)

10 Ngapezo dɔɔnwo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la ɛra nu, na bɛhɛlɛle bie mɔ la ɛvolɛ ɛya dɔɔnwo pɛle nu na bɛara nu. Tetedwɛkɛ si zolɛ kɛ, ngapezo ɛhye mɔ rale nu amgba. Ɛhye ɛnzi yɛ nwo ɔluakɛ ahenle mɔɔ maanle bɛhɛlɛle la a le Gyihova. (Kenga 2 Pita 1:21.) Dwenle ngapezo mɔɔ fale tete suakpole Babelɔn azedɔlɛ nwo la anwo. Wɔ ɛvolɛ 778 nee 732 K.Y.M. avinli ɛkɛ ne, Nyamenle maanle ngapezonli Ayezaya hanle kɛ bɛbali suakpole Babelɔn mɔɔ ɛnee lɛ tumi la anwo zo konim. Ɔbɔle ahenle bɔbɔ mɔɔ ɔbaho yeava suakpole ne la duma; yemɔ a le Saelɛse, yɛɛ ɔhilele adenle fɔɔnwo mɔɔ ɔbalua zo yeaho yeava suakpole ne la. (Aye. 44:27–45:2) Eza Ayezaya hanle kɛ nzinlii bɛbazɛkye Babelɔn bɔkɔɔ na awie biala ɛnrɛdɛnla ɛkɛ. (Aye. 13:19, 20) Zɔhane pɛpɛɛpɛ a zile a. Mideama nee Pɛhyeama lile Babelɔnoma anwo zo konim wɔ 539 K.Y.M., na ɛleka mɔɔ ɛnee suakpole ɛhye wɔ la kɛkala ɛyɛ ewula edukue.​—Nea vidio mɔɔ se Baebolo Ne Hanle Babelɔn Azedɔlɛ Dole Ɛkɛ mɔɔ wɔ Nyia Anyelielɛ Dahuu! buluku ne ɛzukoalɛdeɛ 03 nɔma 5 wɔ ɛlɛtɔlɔneke zo ɛdeɛ ne anu.

11. Kilehile kɛzi ngapezo mɔɔ wɔ Daneɛle 2:41-43 ɛlɛba nu ɛnɛ la anu.

11 Tɛ tete ne ala a Baebolo ngapezo rale nu a; ɛnɛ noko yɛnwu ngapezo mɔɔ ɛlɛba nu la. Kɛ neazo la, suzu kɛzi Daneɛle ngapezo mɔɔ fale Anglo-America Ewiade Tumililɛ Ne anwo la rale nu pɛpɛɛpɛ la anwo. (Kenga Daneɛle 2:41-43.) Zɔhane ngapezo ne hanle ye pɛpɛɛpɛ kɛ maanle nwiɔ ɛhye mɔɔ babɔ nu ali tumi la “foa bie bayɛ se” kɛ bulalɛ na “foa bie ayɛ bɛtɛɛ” kɛ ndɛtɛlɛ. Ɛhye yɛle nɔhalɛ. Britain nee America ɛla ye ali kɛ bɛ nwo yɛ se kɛ bulalɛ; bɛyɛle gyima ɛsesebɛ bɛlile konim wɔ Ewiade Konle nwiɔ ne anu yɛɛ bɛtɛdɛ akodeɛ dɔɔnwo mɔɔ maa bɛ nwo yɛ se a. Noko bɛ maanlema ne mɔɔ dahuu dwazo tia gualilɛ nee maanle ne la ɛmaa bɛ tumi ne ɛha aze. Abɔlɔba bie mɔɔ ɛbe wɔ ewiade maanyɛlɛ edwɛkɛ nu la hanle ye kenlensa ye kɛ: “Maanle mɔɔ awie biala kola kile ye adwenle wɔ nu la anu biala ɛnle ɛkɛ ɛnɛ mɔɔ maanyɛlɛ ɛmaa nuhua ɛkpakyekpakye kpalɛ ɛdɛla United States a.” Britain noko mɔɔ le ewiade tumililɛ ɛhye foa la anu ɛkpakyekpakye kenlensa ye ɔluakɛ bɛ maanlema ne adwenle ɛnyia wɔ maanle maanle mɔɔ wɔ Europe mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛfa bɛ agɔnwolɛ la anwo. Mgbakyemgbakyenu ɛhye mɔ ɛmaa yeyɛ se yemaa Anglo-America Ewiade Tumililɛ Ne kɛ ɔbazi kpɔkɛ kpalɛ.

12. Anwodozo boni a Baebolo ngapezo maa yɛnyia a?

12 Baebolo ngapezo dɔɔnwo mɔɔ ɛra nu la maa anwodozo mɔɔ yɛlɛ kɛ ɛwɔkɛ mɔɔ Nyamenle ɛbɔ yɛ kenle bie la bara nu la yɛ kpole. Ɔmaa yɛte nganeɛ kɛ edwɛndolɛnli ne mɔɔ yɛle asɔne kɛ: “Me nwo dɔ wɔ ngoanelielɛ, ɔluakɛ wɔ edwɛkɛ ne a le me anyelazo a” la. (Edw. 119:81) Gyihova ɛvi atiakunlukɛnlɛma nu ɛlua Baebolo ne azo ɛmaa yɛ “kenle bie nee anyelazo.” (Gyɛ. 29:11) Anyelazo mɔɔ yɛlɛ la ɛngyi sonla mɔdenlebɔlɛ zo, emomu ɔgyi Gyihova ɛwɔkɛ ne mɔ azo. Bɛmaa yɛzukoa Baebolo ngapezo ne mɔ kpalɛ amaa yɛahɔ zo yɛava yɛ nwo yɛado Nyamenle Edwɛkɛ ne azo.

BAEBOLO NU FOLƐDULƐ ƐLƐBOA MENLI MGBE DƆƆNWO

13. Kɛ mɔɔ Edwɛne 119:66, 138 kile la, duzu bieko ati a yɛbahola yɛava yɛ nwo yɛado Baebolo ne azo a?

13 Debie bieko mɔɔ ɔti yɛbahola yɛava yɛ nwo yɛado Baebolo ne azo la a le kɛ, ɔboa menli mɔɔ fa nuhua folɛdulɛ ne bɔ bɛ ɛbɛla la. (Kenga Edwɛne 119:66, 138.) Kɛ neazo la, agyalɛma mɔɔ ɔhale ekyi na bɛabɔ ewule la de anyelielɛ nu bieko kɛkala. Bɛ mra anye die kɛ bɛlɛtete bɛ wɔ Kilisienema abusua mɔɔ bɛdwenle bɛ nwo na bɛkulo bɛ anu la.​—Ɛfɛ. 5:22-29.

14. Maa neazo mɔɔ kile kɛzi Baebolo nu nɔhalɛ ne kakyi menli ɛbɛlabɔlɛ la.

14 Baebolo nu folɛdulɛ mɔɔ nrɛlɛbɛ wɔ nu mɔɔ menli mɔɔ di ɛtane kpalɛ bɔbɔ la ɛva ɛli gyima la ɛmaa bɛ ɛbɛlabɔlɛ ɛhakyi. Nea kɛzi nuhua folɛdulɛ ne hanle awie bie mɔɔ ɛnee ɔla efiade mɔɔ bɛfɛlɛ ye Jack la. c Ɛnee ɔle awie mɔɔ ɔdi ɛtane kpalɛ yɛɛ ɔyɛ basabasa, na ɛnee bɛze ye kɛ ɔle pilizama mɔɔ bɛ nwo yɛ ɛzulolɛ kpalɛ mɔɔ bɛbahu bɛ la anu ko. Noko kenle ko bie mɔɔ bɛ nee awie ɛlɛsukoa Baebolo ne la, Jack hɔdiele bie. Atiakunlukɛnlɛma mɔɔ mediema mɔɔ ɛlɛyɛ Baebolo ɛzukoalɛ ne la lale ye ali la hanle Jack ahonle kpalɛ, na ɔdaye noko ɔbɔle ɔ bo kɛ ɔ nee bɛ sukoa. Mɔɔ ɔvale Baebolo nu nɔhalɛ ne ɔlile gyima wɔ ye ɛbɛlabɔlɛ nu la, ye subane nee ye nyɛleɛ bɔle ɔ bo kɛ ɔkakyi yeayɛ kpalɛ. Nzinlii, Jack fɛtale kɛ nolobɔlɛnli mɔɔ bɛtɛsɔnenle ye na akee bɛzɔnenle. Ɔbɔle mɔdenle ɔhanle Nyamenle Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkɛ ɔhilele menli mɔɔ ɔ nee bɛ la efiade ɛkɛ ne la na ɔboale bɛ nuhua kɛyɛ nna ɔmaanle bɛzukoale nɔhalɛ ne. Mɔɔ ɔkadwu kenle mɔɔ bɛkahu Jack la, ɛnee yehakyi bɔkɔɔ. Ye lɔyama ne anu ko hanle kɛ: “Kɛzi ɛnee meze Jack wɔ ɛvolɛ 20 mɔɔ ɛze ɛhɔ la, tɛ zɔhane a ɔde ye ɛnɛ a. Gyihova Alasevolɛ ngilehilelɛ ɛmaa yehakyi.” Bɛhunle Jack ɛdeɛ, noko ye neazo ne maa yɛnwu ye wienyi kɛ, yɛbahola yɛava yɛ nwo yɛado Nyamenle Edwɛkɛ ne azo yɛɛ ɔlɛ tumi ɔkola ɔkakyi menli ɛbɛlabɔlɛ ɔmaa ɔyɛ kpalɛ.​—Aye. 11:6-9.

Baebolo nu folɛdulɛ ne ɛhakyi menli dɔɔnwo mɔɔ vi maanle ngakyile nu la ɛbɛlabɔlɛ ɛmaa yeyɛ kpalɛ (Nea ɛdendɛkpunli 15) e

15. Kɛzi Baebolo nu nɔhalɛ ne mɔɔ Gyihova menli fa di gyima la maa bɛyɛ ngakyile ɛnɛ ɛ? (Nea nvoninli ne.)

15 Koyɛlɛ wɔ Gyihova menli avinli ɔluakɛ bɛfa Baebolo nu nɔhalɛ ne bɛbɔ bɛ ɛbɛla. (Dwɔn 13:35; 1 Kɔl. 1:10) Menli nwu anzodwolɛ nee koyɛlɛ mɔɔ wɔ yɛ avinli la ɔluakɛ yɛnle kɛ ewiade ne anu amra mɔɔ maanyɛlɛ, aneɛ nee gyinlabelɛ mɔɔ bɛlɛ la ɛkpakyekpakye bɛ nu la. Mɔɔ kpavolɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Jean la nwunle koyɛlɛ mɔɔ wɔ Gyihova menli avinli la, ɔzinle ɔ nwo kpole. Bɛtetele ye wɔ Africa maanle bie anu. Mɔɔ konle bie zile maanle ne anu la, ɔhɔbokale sogyama ne anwo, noko nzinlii ɔnriandile ɔhɔle maanle bie mɔɔ zua bɛ la anu. Ɔhɔyiale Gyihova Alasevolɛ wɔ ɛkɛ. Jean hanle kɛ: “Menzukoale kɛ menli mɔɔ wɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu la ɛnva bɛ nwo ɛnwula maanyɛlɛ nu yɛɛ mgbakyemgbakyenu ɛnle bɛ avinli. Emomu bɛkulo bɛ nwo ngoko.” Ɔdoale zo kɛ: “Ɛnee medu me nwo memaa kɛ mebaho meamaa me maanle ne. Noko mɔɔ menzukoale Baebolo nu nɔhalɛ ne la, ɔhanle me ɔmaanle menyilale me nwo zo memaanle Gyihova.” Jean hakyile bɔkɔɔ. Kɛ anrɛɛ ɔ nee menli mɔɔ asolo maanle mɔɔ bɛvi nu la baho la, kɛkala ɔka Baebolo nu nɔhalɛ ne mɔɔ maa koyɛlɛ tɛnla menli avinli la ɔkile awie biala mɔɔ ɔbayia ye la. Kɛmɔ Baebolo nu folɛdulɛ boa menli mɔɔ vi maanle ngakyile nu la ati, ɔle daselɛ kpole mɔɔ kile kɛ yɛbahola yɛava yɛ nwo yɛado Nyamenle Edwɛkɛ ne azo a.

KƆ ZO FA Ɛ NWO TO NYAMENLE EDWƐKƐ NE MƆƆ LE NƆHALƐ LA AZO

16. Duzu ati a ɔhyia kɛ yɛmia anwodozo mɔɔ yɛlɛ wɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne anu la anu a?

16 Mekɛ mɔɔ ewiade ɛhye anu tɛnlabelɛ ɛlɛsɛkye bɔkɔɔ la, bɛbazɔ anwodozo mɔɔ yɛlɛ wɔ nɔhalɛ ne anu la bɛanlea. Bie a menli babɔ mɔdenle kɛ bɛmaa yɛ adwenle nu ayɛ yɛ kesee kɛ saa Baebolo ne le nɔhalɛ anzɛɛ saa Gyihova ɛkpa akɛlɛ nɔhavo nee badwema ne kɛ ɔhile ye azonvolɛ adenle ɛnɛ a. Noko saa yɛdie yɛdi kɛ Gyihova edwɛkɛ le nɔhalɛ dahuu a, ɔbamaa yɛahola yɛagyinla yɛ diedi ne mɔɔ bɛbazɔ bɛanlea wɔ adenle ɛhye azo la anloa. ‘Yɛbɔ kpɔkɛ kɛ yɛbali Gyihova ngyehyɛleɛ ne mɔ azo mekɛ biala yɛahɔdwu awieleɛ.’ (Edw. 119:112) Yɛnrɛze “nyiane” kɛ yɛbaha nɔhalɛ ne anwo edwɛkɛ yɛahile awie mɔ na yɛamaa bɛ anwosesebɛ kɛ bɛva bɛbɔ bɛ ɛbɛla. (Edw. 119:46) Yɛbahola yɛava “abotane nee anyelielɛ” yɛagyinla tɛnlabelɛ mɔɔ anu ye se kpalɛ mɔɔ le kɛ kpɔdekpɔdeyɛlɛ la anloa.​—Kɔl. 1:11; Edw. 119:143, 157.

17. Duzu a yɛ ɛvolɛdwɛkɛ ne bamaa yɛahakye a?

17 Yɛyɛ Gyihova mo kɛ yemaa yɛnwu nɔhalɛ ne la! Nɔhalɛ zɔhane boa yɛ maa yɛsie yɛ nwo dii, yɛnyia anwodozo na ɔkilehile yɛ kɛzi yɛbabɔ yɛ ɛbɛla wɔ ewiade mɔɔ nuhua ɛyɛ begyebegye anu la. Ɔmaa yɛnyia anyelazo kɛ yɛbanyia asetɛnla kpalɛ kenle bie wɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne tumililɛ bo. Ɔrɛla ye kɛ, yɛ 2023 ɛvolɛdwɛkɛ ne bamaa yɛazɔ anwodozo mɔɔ yɛlɛ kɛ Nyamenle Edwɛkɛ ne amuala le nɔhalɛ la anu!​—Edw. 119:160.

EDWƐNE 94 Yɛ Nye Sɔ Nyamenle Edwɛkɛ Ne

a Bɛkpa ɛvolɛdwɛkɛ mɔɔ ɔbamaa yɛ diedi nu amia la bɛmaa 2023. Ɔse: “Wɔ edwɛkɛ ne amuala le nɔhalɛ.” (Edw. 119:160) Yɛze kɛ ɛdawɔ noko ɛdie edwɛkɛ ɛhye ɛto nu. Noko menli dɔɔnwo ɛnlie ɛnli kɛ Baebolo ne le nɔhalɛ yɛɛ ɔkola ɔfa adehilelɛ mɔɔ yɛkola yɛfa yɛ nwo yɛto zo la ɔmaa yɛ. Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, yɛbazuzu ninyɛne nsa mɔɔ ɔbaboa menli mɔɔ lɛ ahonle kpalɛ la yeamaa bɛanwu kɛ bɛbahola bɛava bɛ nwo bɛado Baebolo ne nee nuhua folɛdulɛ ne azo la anwo.

b Saa ɛkpondɛ kɛzi bɛbɔle Baebolo ne anwo bane la anwo edwɛkɛ dɔɔnwo a, kɔ jw.org na bɔ “Tetedwɛkɛ Nee Baebolo Ne” wula kpondɛ ɛleka ne.

c Bɛhakyi aluma bie mɔ.

d NVONINLI NWO EDWƐKƐ: Kɛ mɔɔ Nyamenle hanle la, nzinlii bɛzɛkyele suakpole Babelɔn mɔɔ ɛnee lɛ anyunlunyia la.

e NVONINLI NWO EDWƐKƐ: Yɛkile​—Kɛ anrɛɛ kpavolɛ bie baho atia awie mɔ la, ɔzukoale kɛzi bɛtɛnla anzodwolɛ nu na bɛboa awie mɔ bɛmaa bɛyɛ zɔ la ɔvile Baebolo ne anu.