Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 4

EDWƐNE 18 Yɛ Nye Sɔ Ɛkpɔnedeɛ Ne

Duzu A Ɛkpɔnedeɛ Ne Kilehile Yɛ A?

Duzu A Ɛkpɔnedeɛ Ne Kilehile Yɛ A?

“Ɛhye azo a bɛluale bɛlale Nyamenle ɛlɔlɛ ne ali a.”1 DWƆN 4:9.

BODANE

Yɛbazukoa kɛzi ɛkpɔnedeɛ ne maa yɛnwu subane ngɛnlɛma mɔɔ Gyihova Nyamenle nee Gyisɛse Kelaese lɛ la anwo debie.

1. Saa yɛkɔ Gyisɛse ewule Ngakyelɛlilɛ ne mɔɔ bɛyɛ ye ɛvolɛ biala la bie a, kɛzi ɔbaboa yɛ ɛ?

 NƆHALƐ nu, ɛdie ɛto nu kɛ ɛkpɔnedeɛ ne le ahyɛlɛdeɛ mɔɔ sonle bolɛ! (2 Kɔl. 9:15) Kɛmɔ Gyisɛse vale ye ngoane bɔle afɔle la ati, ɛbahola ɛ nee Gyihova Nyamenle anyia agɔnwolɛvalɛ kyengye. Eza ɛbahola wɔanyia dahuu ngoane nwo anyelazo. Ɔfɛta bɔkɔɔ kɛ yɛbahile ɛkpɔnedeɛ ne nee Gyihova mɔɔ ɔvile ɛlɔlɛ nu ɔvale ahyɛlɛdeɛ ɛhye ɔmaanle yɛ la anwo anyezɔlɛ. (Wlo. 5:8) Amaa yeahɔ zo yeahile ɛkpɔnedeɛ ne anwo anyezɔlɛ na yɛambu ye debie ekyi bie la, Gyisɛse hanle kɛ yɛhɔ ye ewule Ngakyelɛlilɛ ne bie ɛvolɛ biala.—Luku 22:​19, 20.

2. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a?

2 Wɔ ɛvolɛ ɛhye anu, yɛbali Gyisɛse ewule Ngakyelɛlilɛ ne wɔ Folɛ, April 12, 2025. Ye biala anu, yɛ muala yɛlɛyɛ ngyehyɛleɛ amaa yɛahɔ bie. Saa yɛnyia mekɛ wɔ Ngakyelɛlilɛ mekɛ ɛhye anu yɛfa yɛdwenledwenle a mɔɔ Gyihova nee ɔ Ra ne ɛyɛ ɛmaa yɛ la anwo a, ɔbaboa yɛ kpole kpalɛ. Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, yɛbazuzu mɔɔ ɛkpɔnedeɛ ne kilehile yɛ wɔ Gyihova nee ɔ Ra ne anwo la anwo. Akee wɔ edwɛkɛ bieko mɔɔ doa zo la anu, bɛbaboa yɛ bɛamaa yɛade kɛzi yɛbanyia ɛkpɔnedeɛ ne azo nvasoɛ nee kɛzi yɛbahola yɛahile nwolɛ anyezɔlɛ la.

MƆƆ ƐKPƆNEDEƐ NE KILEHILE YƐ WƆ GYIHOVA ANWO LA

3. Kɛzi sonla ko ewule kola die menli mgbe dɔɔnwo ngoane ɛ? (Eza nea nvoninli ne.)

3 Ɛkpɔnedeɛ ne kilehile yɛ kɛ Gyihova di pɛlepɛle. (Dit. 32:4) Wɔ adenle boni azo? Suzu nwo nea: Ɔlua Adam anzosesebɛ ti, yɛ muala yɛyɛ ɛtane na yewu ɔluakɛ yɛle ɔ bo zo amra. (Wlo. 5:12) Amaa bɛalie yɛ bɛavi ɛtane nee ewule nu la, Gyihova yɛle ngyehyɛleɛ maanle Gyisɛse duale ɛkpɔnedeɛ ne. Noko akee kɛ ɔkɛyɛ na sonla ko mɔɔ di munli la afɔlebɔlɛ ne ahola alie menli mgbe dɔɔnwo ngoane ɛ? Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hilehilele nu kɛ: “Kɛ mɔɔ sonla ko ne [Adam] anzosesebɛ maanle menli dɔɔnwo yɛle ɛtanevolɛma la, zɔhane ala a sonla ko ne [Gyisɛse] noko tieyɛ bamaa menli dɔɔnwo ayɛ tenlenema a.” (Wlo. 5:19; 1 Tim. 2:6) Wɔ adenle gyɛne zo, sonla ko mɔɔ di munli la anzosesebɛ a maanle yɛyɛle ngɛkɛlɛ yɛmaanle ɛtane nee ewule a. Ɛhye ati ɛnee ɔbahyia sonla ko mɔɔ di munli la noko tieyɛ amaa yɛ nwo adɔ yɛ.

Sonla ko maanle yɛyɛle ngɛkɛlɛ yɛmaanle ɛtane nee ewule. Zɔhane ala a sonla ko maanle yɛnyianle yɛ ti a (Nea ɛdendɛkpunli 3)


4. Duzu ati a Gyihova ammaa Adam abozoamra mɔɔ yɛle tieyɛ la annyia dahuu ngoane a?

4 Asoo ɛnee ɔhyia kɛ Gyisɛse wu amaa yealie yɛ ngoane ɔ? Asoo ɛnee Gyihova ɛnrɛhola ɛnrɛzi kpɔkɛ kɛ ɔbamaa Adam abozoamra mɔɔ yɛ tieyɛ la adɛnla aze dahuu ɔ? Wɔ alesama mɔɔ bɛnli munli la afoa nu, bie a yɛbazuzu kɛ zɔhane a anrɛɛ ɔwɔ kɛ Gyihova yɛ ye a. Noko saa Gyihova yɛ ye zɔ a ɔnrɛhile kɛ ɔdi pɛlepɛle. Kɛmɔ Gyihova di pɛlepɛle la ati, ɔnrɛbu ɔ nye ɔnrɛgua anzosesebɛ kpole mɔɔ Adam yɛle la azo ɛlɛ.

5. Duzu ati a yɛbahola yɛalie yɛali kɛ Gyihova bayɛ mɔɔ tenrɛ la dahuu a?

5 Noko saa Gyihova andua ɛkpɔnedeɛ ne na ɔmaanle Adam abozoamra mɔɔ ɛnli munli la nyianle dahuu ngoane a, anrɛɛ ɔbahile kɛ Gyihova ɛbu ɔ nye ɛgua ɔdaye mumua ne ye ngyinlazo mɔɔ fale kpalɛ nee ɛtane nwo la azo. Anrɛɛ menli bade nganeɛ kɛ Gyihova babu ɔ nye agua ye pɛlepɛlelilɛ nwo ngyinlazo ne azo bieko na ɔnrɛyɛ mɔɔ ɔse ɔbayɛ ye kenle bie la. Kɛ neazo la, asoo ɔbali ye ɛwɔkɛ ngakyile ne mɔ kɔsɔɔti azo ɔ? Ɔngyia kɛ yɛbamaa ninyɛne ɛhye mɔ agyegye yɛ. Mekɛ ala mɔɔ Gyihova lile pɛlepɛle, wɔ mekɛ bɔbɔ mɔɔ ɛnee ɔnla aze ɔmmaa ye la—kɛ ɔbava ye kulovolɛ Ralɛ ne yeabɔ afɔle la—maa yɛnyia anwodozo kɛ ɔbayɛ mɔɔ tenrɛ la dahuu.

6. Adenle ko boni azo a ɛkpɔnedeɛ ne maa yɛnwu Gyihova ɛlɔlɛ ne a? (1 Dwɔn 4:​9, 10)

6 Ɛkpɔnedeɛ ne maa yɛnwu kɛ Gyihova di pɛlepɛle ɛdeɛ, noko eza ɔboa yɛ ɔmaa yɛte kɛzi ye ɛlɔlɛ ne le kpole la abo. (Dwɔn 3:16; kenga 1 Dwɔn 4:​9, 10.) Ɛkpɔnedeɛ ne maa yɛnwu kɛ Gyihova kulo kɛ yɛnyia dahuu ngoane yɛɛ eza ɔkulo kɛ yɛboka ye abusua ne anwo. Wɔmɔ nea o: Mɔɔ Adam yɛle ɛtane la, Gyihova yele ye vile ye abusua ne mɔɔ bɛsonle ye la anu. Ɛhye ati bɛkawo yɛ muala la, ɛnee yɛmboka Nyamenle abusua ne anwo. Noko ɔlua ɛkpɔnedeɛ ne ati, Gyihova fa menli kɔsɔɔti mɔɔ da ye ali kɛ bɛlɛ diedi na bɛyɛ tieyɛ la ɛtane kyɛ bɛ na ɔfa bɛ ɔboka ye abusua ne anwo. Kɛkala bɔbɔ, yɛbahola yɛ nee Gyihova nee yɛ mediema diedima anyia agɔnwolɛvalɛ kpalɛ. Nɔhalɛ nu, Gyihova kulo yɛ kpole kpalɛ!—Wlo. 5:​10, 11.

7. Kɛzi Gyisɛse amaneɛnwunlɛ ne boa yɛ maa yɛte kɛzi Gyihova kulo yɛ la abo ɛ?

7 Amaa yɛade kɛzi Gyihova kulo yɛ la abo kpalɛ la, ɔwɔ kɛ yɛsuzu kɛzi ɛnee ɔnla aze ɔmmaa ye kɛ ɔbanwu kɛ ɔ Ra ne ɛlɛnwu amaneɛ la anwo. Seetan ɛha kɛ saa ninyɛne nu yɛ se kpalɛ maa Nyamenle sonvolɛ biala a, ɔnrɛli nɔhalɛ ɔnrɛmaa Ye. Amaa Gyihova abua ye ɛzonledolɛ ne la, ɔmaanle nwolɛ adenle ɔmaanle Gyisɛse nwunle amaneɛ kolaa na yeawu. (Dwobu 2:​1-5; 1 Pita 2:21) Mɔɔ Gyisɛse agbɔvolɛ golo ɔ nwo, sogyama bila ye empele yɛɛ mekɛ mɔɔ bɛbɔ ye baka nu la, ɛnee Gyihova anye gyi nwo. Mɔɔ ye kulovolɛ Ralɛ ne ɛlɛwu alɔbɔlɛ ewule la, ɛnee ɔ nye dua ye. (Mat. 27:​28-31, 39) Ɛnee Gyihova lɛ tumi si mɔɔ ɛlɛkɔ zo la adenle. Kɛ neazo la, mekɛ mɔɔ dwazotiama ne hanle kɛ: “Saa Nyamenle anye die ɔ nwo a maa ɔlie ye” la, anrɛɛ Gyihova bahola ayɛ ye zɔ. (Mat. 27:​42, 43) Noko saa Nyamenle vale ɔ nwo liele nu a, anrɛɛ yɛnlɛ anyelazo biala ɔluakɛ anrɛɛ bɛtɛtuale ɛkpɔnedeɛ biala. Ɛhye ati a Gyihova maanle nwolɛ adenle ɔmaanle ɔ Ra ne nwunle amaneɛ hɔkpulale kɛ ɔwule la.

8. Asoo Gyihova lile nyane wɔ mekɛ mɔɔ ɔnwunle kɛ ɔ Ra ne ɛlɛnwu amaneɛ la ɔ? Kilehile nu. (Eza nea nvoninli ne.)

8 Ɔnle kɛ yɛnyia adwenle kɛ kɛmɔ Nyamenle le Tumivolɛ Bedevinli la ati, ɔnde nganeɛ biala! Ɔbɔle yɛ kɛ ye ɛsaso, yɛkola yɛte nganeɛ, ɔti ɛhye maa yɛnwu kɛ Gyihova noko te nganeɛ. Baebolo ne ka kɛ Gyihova di “nyane.” (Edw. 78:​40, 41) Eza suzu Ebileham nee Ayezeke edwɛkɛ ne anwo. Ɛkakye kɛ Gyihova hanle hilele Ebileham kɛ ɔva ɔ ra kokye ne ɔbɔ afɔle. (Gyn. 22:​9-12; Hib. 11:​17-19) Nea nyane mɔɔ ɔbayɛ kɛ Ebileham lile wɔ mekɛ mɔɔ ɔzieziele ɔ nwo kɛ ɔfa dadeɛ ne yeapɛ ɔ ra ne ati la. Zɔhane ala a Gyihova noko lile nyane kpole wɔ mekɛ mɔɔ ɔnwunle kɛ menli mɔɔ ɛnzulo Nyamenle la ɛlɛyɛ ɔ Ra ne amumuyɛ na bɛahu ye la a!—Nea Sukoa Bɛ Diedi—Ebilam, Foa 2 vidio ne wɔ jw.org.

Mɔɔ Gyihova nwunle kɛ ɔ Ra ne ɛlɛnwu amaneɛ la, ɔyɛle ye nyane (Nea ɛdendɛkpunli 8)


9. Kɛzi Wulomuma 8:​32, 38, 39 boa yɛ maa yɛte Gyihova ɛlɔlɛ kpole mɔɔ ɔlɛ ɔmaa ɛdawɔ nee ɛ mediema azonvolɛ la abo ɛ?

9 Ɛkpɔnedeɛ ne maa yɛnwu kɛ Gyihova kulo yɛ tɛla kɛzi yɛ mbusuafoɔ mɔɔ bɛkulo yɛ kpalɛ anzɛɛ yɛ gɔnwo mɔ kpalɛ kulo yɛ la. (Kenga Wulomuma 8:​32, 38, 39.) Nɔhalɛ nu, Gyihova kulo yɛ kpalɛ tɛla kɛzi yɛdayɛ mumua ne yɛkulo yɛ nwo la. Ɛkulo kɛ ɛtɛnla aze dahuu ɔ? Noko Gyihova kulo kɛ ɛtɛnla aze ɛkyɛ ɛtɛla kɛzi ɛdawɔ mumua ne ɛsuzu la. Ɛkulo kɛ bɛfa wɔ ɛtane bɛkyɛ wɔ ɔ? Gyihova kulo kɛ ɔfa ɔkyɛ wɔ ɔtɛla kɛzi ɛdawɔ mumua ne ɛsuzu la. Mɔɔ ɔkulo kɛ yɛyɛ la ala a le kɛ yɛbanyia ye nu diedi na yɛayɛ tieyɛ yɛava yɛahile kɛ yɛdie ye ahyɛlɛdeɛ kɛnlɛma ne yɛto nu. Ɛkpɔnedeɛ ne le ahyɛlɛdeɛ mɔɔ sonle bolɛ mɔɔ kile kɛ Nyamenle kulo yɛ a. Yɛɛ wɔ ewiade fofolɛ ne anu, yɛbazukoa Gyihova ɛlɔlɛ ne anwo ninyɛne dɔɔnwo kpalɛ.—Nol. 3:11.

MƆƆ ƐKPƆNEDEƐ NE KILEHILE YƐ WƆ GYISƐSE ANWO LA

10. (a) Duzu ati a Gyisɛse lile nyane kpole wɔ ye ewule ne anwo a? (b) Kɛzi Gyisɛse dele Gyihova duma ne anwo ɛ? (Eza nea ɛlɛka, “ Gyisɛse Nɔhalɛlilɛ Ne Dele Gyihova Duma Ne Anwo.”)

10 Ɛnee Gyisɛse dwenle mɔɔ awie mɔ baha wɔ ɔ Ze anwo la anwo kpalɛ. (Dwɔn 14:31) Gyisɛse lile nyane kɛ bɛdole ye ɛzonle kɛ ɔka munzule edwɛkɛ na ɔbɔ maanle la, ɔluakɛ ɛnee ɛhye bahola agua ɔ Ze duma ne anwo evinli. Ɛhye ati a ɔyɛle asɔne kɛ: “Egya, saa ɔkɛyɛ boɛ a, maa kanrɛlɛ ɛhye ɛze me nwo ɛhɔ” la. (Mat. 26:39) Kɛ mɔɔ Gyisɛse hɔle zo lile nɔhalɛ maanle Gyihova too ɔhɔle ewule nu la ati, ɔmaanle ɔdele ɔ Ze duma ne anwo bɔkɔɔ.

11. Kɛzi Gyisɛse hilele kɛ ɔlɛ ɛlɔlɛ kpole ɔmaa menli ɛ? (Dwɔn 13:1)

11 Eza ɛkpɔnedeɛ ne maa yɛnwu ye kɛ Gyisɛse lɛ ɛlɔlɛ kpole kpalɛ maa alesama, titili ye ɛdoavolɛma. (Mrɛ. 8:31; kenga Dwɔn 13:1.) Kɛ neazo la, ɛnee Gyisɛse ze kɛ ye azɛlɛ ye azo ɛzonlenlɛ gyima ne foa bie wɔ ɛkɛ mɔɔ ɔbayɛ se kpalɛ a, titili ewule mɔɔ ɔbawu nyane nyane nu la. Noko, Gyisɛse angyinla ngyegyelɛ ɛhye mɔ anloa ala kɛ asɛɛ ɔle ye gyima mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔyɛ la ati ɔ, emomu, ɛlɔlɛ kpole mɔɔ ɛnee ɔlɛ ɔmaa yɛ la ati ɔ. Ɛhye ati, Gyisɛse vale ye ahonle muala wulale edwɛkɛhanlɛ nee ngilehilelɛ gyima ne anu yɛɛ ɔboale awie mɔ. Wɔ nɔe ne bɔbɔ mɔɔ aleɛ kye a Gyisɛse bawu la, ɔwowole ye ɛzoanvolɛ ne mɔ agyakɛ anwo yɛɛ ɔhanle edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ maanle bɛ anwosesebɛ na ɔkyekyele bɛ rɛle la ɔhilele bɛ. (Dwɔn 13:​12-15) Mɔɔ ɛnee Gyisɛse henda baka ne azo la, ɔvale mekɛ ekyii ɔmaanle ɛtanevolɛ bie mɔɔ ɛnee ɔlɛwu la nyianle anyelazo na eza ɔyɛle ngyehyɛleɛ ɔmaanle awie nleanle ye mame. (Luku 23:​42, 43; Dwɔn 19:​26, 27) Ɛhye ati, tɛ ewule mɔɔ Gyisɛse wule la angomekye a kile kɛ ɔkulo menli a, emomu kɛzi ɔ nee bɛ lile la noko kile kɛ ɔkulo bɛ kpalɛ.

12. Duzu a Gyisɛse ɛlɛyɛ amaa yɛ kɛkala a?

12 Gyisɛse ‘wule kokye’ ɛdeɛ, noko ɔlɛkɔ zo yeayɛ ninyɛne mɔɔ baboa yɛ ɛnɛ la. (Wlo. 6:10) Wɔ adenle boni azo? Ɔlɛkɔ zo yeava ye mekɛ nee ye anwosesebɛ yeayɛ gyima yeaboa yɛ amaa yɛanyia ɛkpɔnedeɛ ne azo nvasoɛ. Suzu mɔɔ ɔ nye ɛbolo ɔlɛyɛ la anwo. Ɔle yɛ Belemgbunli, yɛ Ɛsɔfo Kpanyinli yɛɛ asafo ne ati. (1 Kɔl. 15:25; Ɛfɛ. 5:23; Hib. 2:17) Ɔlɛnea yeamaa baboɔboa menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ nee menli ekpunli kpole ne anloa, ɔle gyima mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛwie kolaa na anwongyelelɛ kpole ne ahɔ ye awieleɛ la. b (Mat. 25:32; Maake 13:27) Eza ɔnea kɛ ye nɔhalɛ azonvolɛ banyia sunsum nu aleɛ kpalɛ ali wɔ awieleɛ mekɛ ɛhye anu. (Mat. 24:45) Yɛɛ wɔ ye Ɛvolɛ Apenle Ko Tumililɛ ne anu, ɔbahɔ zo yeayɛ ninyɛne mɔɔ baboa yɛ la. Amgba Gyihova vale ɔ Ra ne maanle yɛ!

KƆ ZO SUKOA DEBIE

13. Kɛzi ninyɛne nwo ɛdwenledwenlenlɛ bahola aboa wɔ yeamaa wɔahɔ zo wɔazukoa ɛlɔlɛ mɔɔ Nyamenle nee Kelaese lɛ maa yɛ la nwo ninyɛne dɔɔnwo ɛ?

13 Saa ɛkɔ zo ɛdwenledwenle ɛlɔlɛ mɔɔ Gyihova Nyamenle nee Kelaese lɛ maa yɛ la anwo a, yɛɛ ɛbahola wɔahɔ zo wɔazukoa nwolɛ ninyɛne dɔɔnwo a. Bie a wɔ ɛvolɛ ɛhye Ngakyelɛlilɛ ne anu, ɛbahola wɔadɔ alagye wɔagenga Edwɛkpa ne ko anzɛɛ mɔɔ bo zɔ la. Saa ɛtɛnla nwolɛ a, mmabɔ mɔdenle kɛ ɛkenga ninyɛne dɔɔnwo. Emomu, kenga ye bɛtɛɛ na kpondɛ ninyɛne gyɛne mɔɔ ɔti ɔwɔ kɛ yɛkulo Gyihova nee Gyisɛse la. Eza ka mɔɔ ɛbazukoa la anwo edwɛkɛ kile awie mɔ.

14. Kɛ mɔɔ Edwɛne 119:97 nee ɔbodwɛkɛ ne kile la, kɛzi neɛnleanuyɛlɛ bahola aboa yɛ yeamaa yɛahɔ zo yɛazukoa ɛkpɔnedeɛ ne nee ngilehilelɛ gyɛne anwo debie ɛ? (Eza nea nvoninli ne.)

14 Saa ɛrale nɔhalɛ ne anu la ɛhyɛ a, bie a ɛngola ɛnnwu ye kɛ saa ɛsukoa edwɛkɛtile le kɛ Nyamenle pɛlepɛlelilɛ, ye ɛlɔlɛ ne nee ɛkpɔnedeɛ ne anwo debie a ɛbanwu ninyɛne fofolɛ a. Nɔhalɛ ne a le kɛ, yɛnrɛhola yɛnrɛzukoa edwɛkɛ adile ɛhye mɔ nee edwɛkɛ adile gyɛne anwo ninyɛne yɛnrɛwie ɛlɛ. Ɔti duzu a ɛbahola wɔayɛ a? Sukoa yɛ mbuluku ne mɔ anu edwɛkɛ ne mɔɔ gyi Baebolo ne azo la. Saa ɛnwu edwɛkɛ bie mɔɔ ɛnde ɔ bo kpalɛ la a, yɛ nwolɛ neɛnleanu. Akee bɔ mɔdenle kɛ ɛbadwenledwenle mɔɔ wɔnwu ye nee mɔɔ ɔmaa ɛnwu ye wɔ Gyihova, ɔ Ra ne nee ɛlɔlɛ mɔɔ bɛlɛ bɛmaa wɔ la anwo wɔ alehyenlɛ ne anu.—Kenga Edwɛne 119:97 yɛɛ ɔbodwɛkɛ.

Saa yɛva ɛvolɛ dɔɔnwo yɛdɛnla nɔhalɛ ne anu bɔbɔ a, yɛbahola yɛamaa anyezɔlɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa ɛkpɔnedeɛ ne la ayɛ kpole (Nea ɛdendɛkpunli 14)


15. Duzu ati a ɔwɔ kɛ yɛkɔ zo yɛkpondɛ Baebolo nu ndelebɛbo a?

15 Mekɛ biala mɔɔ ɛbadɛnla aze kɛ ɛkenga debie anzɛɛ ɛyɛ neɛnleanu la, saa wɔannwu debie fofolɛ anzɛɛ mɔɔ ɛ nye die nwo kpalɛ la a, mmamaa ɛ sa nu to. Wɔ adenle bie azo, ɛle kɛ awie mɔɔ ɔlɛkpondɛ nvutuke la. Fane dɔɔnwo ne ala, awie mɔɔ ɔlɛkpondɛ nvutuke la nyia abotane fa dɔnehwele anzɛɛ kenle dɔɔnwo kpondɛ kolaa na yeanyia nvutuke ekyi bɔbɔ. Noko bɛkɔ zo bɛkpondɛ ɔluakɛ nvutuke ekyi bie bɔbɔ sonle bolɛ maa bɛ. Noko debie mɔɔ sonle bolɛ kpalɛ tɛla nvutuke la a le Baebolo nu nɔhalɛ ne! (Edw. 119:127; Mrɛ. 8:10) Ɔti nyia abotane na kɔ zo di wɔ Baebolo ɛgengalɛ ngyehyɛleɛ ne azo.—Edw. 1:2.

16. Kɛzi yɛbahola yɛazukoa Gyihova nee Gyisɛse ɛ?

16 Mekɛ mɔɔ ɛlɛsukoa debie la, kpondɛ ndenle mɔɔ ɛbalua zo wɔava mɔɔ ɛlɛsukoa la wɔali gyima la. Kɛ neazo la, ɛ nee awie mɔ ɛli ye boɛ fa sukoa Gyihova pɛlepɛlelilɛ ne. Sukoa ɛlɔlɛ mɔɔ Gyisɛse lɛ maa ɔ Ze nee awie mɔ la ɔlua ɛhulolɛ mɔɔ ɛbanyia kɛ Gyihova duma ne ati ɛbanwu amaneɛ na wɔadu ɛ nwo wɔamaa ɛ mediema Kilisienema la azo. Eza sukoa Gyisɛse na di awie mɔ daselɛ amaa bɛanyia nwolɛ adenle bɛalie Gyihova ahyɛlɛdeɛ ne mɔɔ sonle bolɛ la bɛado nu.

17. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ bieko anu a?

17 Mekɛ mɔɔ yɛlɛte ɛkpɔnedeɛ ne abo kpalɛ na yɛlɛkile nwolɛ anyezɔlɛ la, ɔbamaa yɛanyia Gyihova nee ɔ Ra ne anwo ɛlɔlɛ kpole. Ɛhye bamaa bɛdabɛ noko bɛanyia yɛ nwo ɛlɔlɛ kpole. (Dwɔn 14:21; Gye. 4:8) Ɔti bɛmaa yɛhɔ zo yɛva ngyehyɛleɛ biala mɔɔ Gyihova ɛyɛ ɛmaa yɛ la yɛli gyima yɛzukoa ɛkpɔnedeɛ ne anwo ninyɛne dɔɔnwo. Edwɛkɛ bieko bahilehile ninyɛne gyɛne mɔɔ yɛyɛ a yɛbanyia ɛkpɔnedeɛ ne azo nvasoɛ na yɛahile Gyihova ɛlɔlɛ ne anwo anyezɔlɛ kpole la anu.

EDWƐNE 107 Nyamenle Ɛyɛ Ɛlɔlɛ Nwo Neazo

a EDWƐKƐ MƆƆ BƐHILEHILE NU: “Debie nwo ɛdwenledwenlenlɛ” kile kɛ ɛfa wɔ adwenle wɔazie edwɛkɛ bie azo na wɔazuzu nwolɛ wɔahɔ moa.

b “Ninyɛne mɔɔ wɔ anwuma” mɔɔ bɛbaboɔboa ɔ nloa mɔɔ Pɔɔlo hanle nwolɛ edwɛkɛ wɔ Ɛfɛsɛsema 1:10 la nee “bɛdabɛ mɔɔ yekpa bɛ” mɔɔ bɛbaboɔboa bɛ nloa mɔɔ Gyisɛse hanle nwolɛ edwɛkɛ wɔ Mateyu 24:31 nee Maake 13:27 la ɛnle ko. Pɔɔlo ɛlɛka mekɛ mɔɔ Gyihova fa ye sunsum nwuanzanwuanza ne kpa ye sunsum nu mralɛ ne mɔ la anwo edwɛkɛ. Gyisɛse ɛlɛka mekɛ mɔɔ bɛbaboɔboa menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la mɔhama ne anloa bɛavi azɛlɛ ye azo bɛahɔ anwuma wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu la anwo edwɛkɛ.