Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 30

Tete Ngapezo Bie Mɔɔ Fale Ɛ Nwo La

Tete Ngapezo Bie Mɔɔ Fale Ɛ Nwo La

“Mebava ɛkpɔlɛ meado ɛdawɔ nee raalɛ ne . . . avinli.”​—GYN. 3:15.

EDWƐNE 15 Kanvo Gyihova Belamunli Ralɛ Ne!

MƆƆ YƐBAZUKOA *

1. Mɔɔ Adam nee Yive yɛle ɛtane ala la, duzu a Gyihova yɛle a? (Gyɛnɛsese 3:15)

 MƆƆ Adam nee Yive yɛle ɛtane ala la, Gyihova hanle ngapezo bie mɔɔ anwo hyia mɔɔ maanle bɛ bo zo amra nyianle anyelazo la. Bɛhɛlɛ mɔɔ ɔhanle la wɔ Gyɛnɛsese 3:15.​—Kenga.

2. Duzu ati a ngapezo ɛhye anwo hyia a?

2 Ngapezo ne wɔ Baebolo ne anu buluku mɔɔ limoa la anu. Noko wɔ adenle bie azo, Baebolo ne anu mbuluku mɔɔ ɛha la amuala gyi zo. Kɛ mɔɔ buluku bie ayia zo sosɔ mukelɛ mɔɔ ɛha la, zɔhane ala a edwɛkɛ mɔɔ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la sosɔ edwɛkɛ mɔɔ wɔ Baebolo buluku biala anu la ɔmaa yɛnyia edwɛkɛ titili ko a. Yemɔ a le kɛ bɛbazoa Dievolɛ bie bɛamaa yearazɛkye Abɔnsam nee ye ɛdoavolɛma atisesebɛma. * Nea kɛzi ɛhye bayɛ nyilalɛ amaa bɛdabɛ mɔɔ bɛkulo Gyihova la a!

3. Duzu a yɛbazuzu nwo edwɛkɛ ɛhye anu a?

3 Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, yɛbabua ngapezo mɔɔ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la anwo kpuya ɛhye mɔ: Nwane mɔ a bɛha bɛ nwo edwɛkɛ wɔ ɛke a? Kɛzi ngapezo ne ɛra nu ɛ? Na kɛzi yɛlɛnyia ɛhye azo nvasoɛ ɛ?

NWANE MƆ A BƐHA BƐ NWO EDWƐKƐ WƆ NGAPEZO NE ANU A?

4. Nwane a le “ɛwɔlɛ ne,” na kɛzi yɛkola yɛnwu ye ɛ?

4 Menli mɔɔ bɛha bɛ nwo edwɛkɛ wɔ Gyɛnɛsese 3:14, 15 la a le “ɛwɔlɛ ne,” ɛwɔlɛ ne ‘ara’ ne, “raalɛ ne,” yɛɛ raalɛ ne “ara” ne. Baebolo ne boa yɛ maa yɛnwu mɔɔ bɛ nuhua ko biala gyi ɛkɛ ne maa la. * Maa yɛbɔ ɔ bo wɔ “ɛwɔlɛ ne” anwo zo. Ɛwɔlɛ kpalɛ ɛnrɛhola ɛnrɛde mɔɔ Gyihova hanle ye wɔ Yidɛn tola ne anu la abo. Ɔti ɔbahola yeayɛ kɛ, ɛnee ahenle mɔɔ Gyihova ɛlɛbua ye ndɛne ne la le abɔdeɛ mɔɔ ze nrɛlɛbɛ. Nwane ɔ? Yekile 12:9 maa yɛnwu ahenle holɛ ko. Ɔse “mɔmoane ɛwɔlɛ ne” a le Seetan Abɔnsam. Noko nwane mɔ a le ɛwɔlɛ ne ara ne?

ƐWƆLƐ NE

Seetan Abɔnsam mɔɔ Yekile 12:9 hanle kɛ yemɔ a le “mɔmoane ɛwɔlɛ ne” la (Nea ɛdendɛkpunli 4)

5. Nwane mɔ a le ɛwɔlɛ ne ara ne?

5 Ɔdwu mekɛ ne bie a, Baebolo ne fa edwɛkɛkpɔkɛ ralɛ di gyima wɔ sɛkɛlɛneɛ adenle zo, na ɔkile bɛdabɛ mɔɔ bɛdwenle na bɛyɛ bɛ nyɛleɛ kɛ awie bie, kɛ asɛɛ ɔle bɛ papa la. Ɔti ɛwɔlɛ ne ara ne a le sunsum nu abɔdeɛ nee alesama mɔɔ dwazo tia Gyihova Nyamenle nee Ye menli ne kɛ mɔɔ Seetan yɛ la. Bɛmɛ a le anwumabɔvolɛma mɔɔ gyakyile bɛ gyima wɔ anwuma wɔ Nowa mekɛ zo yɛɛ alesama atisesebɛ mɔɔ bɔ bɛ ɛbɛla kɛ bɛ papa Abɔnsam la.​—Gyn. 6:1, 2; Dwɔn 8:44; 1 Dwɔn 5:19; Dwu. 6.

ƐWƆLƐ NE ARA NE

Sunsum abɔdeɛ nee alesama atisesebɛma mɔɔ dwazo tia Gyihova Nyamenle nee Ye menli la (Nea ɛdendɛkpunli 5)

6. Duzu ati a “raalɛ ne” ɛnrɛhola ɛnrɛyɛ Yive a?

6 Akee bɛmaa yɛnlea ahenle mɔɔ “raalɛ ne” gyi ɛkɛ ne maa ye la. Ɔnrɛhola ɔnrɛyɛ Yive. Duzu ati ɔ? Suzu debie ko anwo nea. Ngapezo ne hanle kɛ raalɛ ne ara ne ‘babɛtɛ’ ɛwɔlɛ ne ati. Kɛ mɔɔ yɛzuzu nwolɛ kɛkala la, ɛwɔlɛ ne a le Seetan mɔɔ le sunsum nu abɔdeɛ la, na dasanli biala mɔɔ ɛnli munli mɔɔ le Yive ara la ɛnrɛhola ɛnrɛbɛtɛ ye. Ɔti kɛ ɔkɛyɛ na bɛabɛtɛ Seetan ɛ?

7. Kɛ mɔɔ Yekile 12:1, 2, 5, 10 kile la, nwane a le raalɛ ne mɔɔ bɛha ɔ nwo edwɛkɛ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la?

7 Baebolo buluku mɔɔ li awieleɛ la maa yɛnwu raalɛ ne mɔɔ bɛha ɔ nwo edwɛkɛ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la. (Kenga Yekile 12:1, 2, 5, 10.) Ɔnle raalɛ bie mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo! Siane ne wɔ raalɛ ɛhye agyakɛ abo yɛɛ nwɔlɔra 12 abotile bɔ ɔ ti. Ɔwole kakula bie mɔɔ le ngakyile bɔkɔɔ​—Nyamenle Belemgbunlililɛ ne. Belemgbunlililɛ ne wɔ anwuma, ɔti ɔwɔ kɛ raalɛ ne yɛ awie mɔɔ wɔ anwuma. Ɔgyi ɛkɛ ne ɔmaa Gyihova ahyehyɛdeɛ ne foa mɔɔ wɔ anwuma, mɔɔ sunsum nu abɔdeɛ mɔɔ bɛdi nɔhalɛ la a wɔ nu la.​—Gal. 4:26.

RAALƐ NE

Gyihova ahyehyɛdeɛ ne foa mɔɔ wɔ anwuma mɔɔ sunsum abɔdeɛ mɔɔ bɛdi nɔhalɛ la a wɔ nu la (Nea ɛdendɛkpunli 7)

8. Nwane a le raalɛ ne ara titili ne a, na mekɛ boni a ɔrayɛle zɔ a? (Gyɛnɛsese 22:15-18)

8 Eza Nyamenle Edwɛkɛ ne boa yɛ maa yɛnwu ahenle mɔɔ le raalɛ ne ara titili ne la. Ɛnee ɔwɔ kɛ ralɛ ɛhye yɛ Ebileham abozonli. (Kenga Gyɛnɛsese 22:15-18.) Kɛ mɔɔ ngapezo ne hanle la, ɛnee Gyisɛse le tete selɛ zɔhane mɔɔ di nɔhalɛ la abozonli fɔɔnwo. (Luku 3:23, 34) Noko ɔnle kɛ ralɛ ɛhye yɛ sonla ɔluakɛ ɔwɔ kɛ ɔbɛtɛ Seetan Abɔnsam ɔye ye ɔfi ɛkɛ. Ɔti mɔɔ Gyisɛse lile ɛvolɛ kɛyɛ 30 la, bɛvale Nyamenle sunsum ne bɛkpokpale ye. Mɔɔ bɛkpokpale Gyisɛse la, ɔrayɛle raalɛ ne ara titili ne. (Gal. 3:16) Mɔɔ Gyisɛse wule na bɛdwazole ye la, Nyamenle vale ‘anyunlunyia nee enililɛ bɔle ye abotile’ na ɔvale ‘tumi muala ɔmaanle ye wɔ anwuma nee azɛlɛ ye azo,’ mɔɔ tumi mɔɔ ɔbava ‘yeazɛkye Abɔnsam gyima’ ne mɔ boka nwo la.​—Hib. 2:7; Mat. 28:18; 1 Dwɔn 3:8.

RAALƐ NE ARA NE

Gyisɛse Kelaese nee menli 144,000 mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛ nee ye bali tumi la (Nea ɛdendɛkpunli 8-9)

9-10. (a) Nwane mɔ bieko a boka raalɛ ne ara ne anwo a, na mekɛ boni a bɛbayɛ zɔ a? (b) Duzu bieko a yɛbazuzu nwo a?

9 Noko awie mɔ gyɛne baboka raalɛ ne ara ne anwo. Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo maanle yɛnwunle ralɛ ne foa ɛhye menli holɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɔhanle edwɛkɛ ɛhye ɔhilele Dwuuma nee Maanle Maanle ne anu amra mɔɔ le Kilisienema la: “Saa bɛle Kelaese ɛdeɛ a, ɛnee amgba bɛle Ebileham abozoamra, koliagyama, mɔɔ bɛbanyia ɛwɔkɛ ne a.” (Gal. 3:28, 29) Saa Gyihova fa ye sunsum ne kpokpa Kilisienenli bie a, ahenle baboka raalɛ ne ara ne anwo. Ɔti raalɛ ne ara ne a le Gyisɛse Kelaese nee menli 144,000 ne mɔɔ ɔ nee bɛ bali tumi la. (Yek. 14:1) Bɛ muala bɛbɔ mɔdenle kɛ bɛbadwenle na bɛayɛ bɛ nyɛleɛ kɛ bɛ Ze Gyihova Nyamenle la.

10 Kɛkala mɔɔ yɛnwu menli mɔɔ bɛhanle bɛ nwo edwɛkɛ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la, bɛmaa yɛzuzu kɛzi Gyihova ɛlɛmaa ngapezo ɛhye ara nu ngyikyi ngyikyi nee kɛzi yɛlɛnyia zolɛ nvasoɛ la anwo sikalɛ.

KƐZI NGAPEZO NE ƐRA NU Ɛ?

11. Adenle boni azo a bɛhale raalɛ ne ara ne ‘agyakɛ anzi’ a?

11 Ngapezo ne mɔɔ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la hanle kɛ ɛwɔlɛ ne baha raalɛ ne ara ne ‘agyakɛ anzi.’ Ɛhye rale nu wɔ mekɛ mɔɔ Seetan lile wulale Dwuuma nee Wulomuma ɔmaanle bɛhunle Nyamenle Ara ne la. (Luku 23:13, 20-24) Kɛ mɔɔ awie agyakɛ anzi boda a ɔngola tia wɔ mekɛ bie anu la, zɔhane ala a Gyisɛse ewule ne ammaa yeangola yeanyɛ ɛhwee wɔ mekɛ bie anu na ɔlale nla ne anu too kenle nsa a.​—Mat. 16:21.

12. Kɛzi bɛbabɛtɛ ɛwɔlɛ ne ati ɛ, na mekɛ boni a ɔbazi a?

12 Saa ngapezo mɔɔ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la bara nu a, ɛnee ɔnle kɛ Gyisɛse ka nla ne anu. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ ngapezo ne hanle kɛ raalɛ ne ara ne babɛtɛ ɛwɔlɛ ne ati. Ɛhye kile kɛ ɔwɔ kɛ Gyisɛse agyakɛ anzi hanlɛ ne kɔ. Na ɔhɔle noko! Mɔɔ Gyisɛse wule la, ye kenle nsa ne azo bɛdwazole ye kɛ sunsum nu abɔdeɛ mɔɔ ɔnrɛwu bieko ɛlɛ. Wɔ Nyamenle mekɛ kpalɛ nu, Gyisɛse babɛtɛ Seetan ati na yeaye ye yeavi ɛkɛ. (Hib. 2:14) Gyisɛse nee bɛdabɛ mɔɔ bɛ nee ye bali tumi la bazɛkye Nyamenle agbɔvolɛ kɔsɔɔti​—ɛwɔlɛ ne ara ne​—avi azɛlɛ ye azo.​—Yek. 17:14; 20:4, 10. *

KƐZI YƐLƐNYIA NGAPEZO ƐHYE AZO NVASOƐ Ɛ?

13. Kɛzi yɛlɛnyia ngapezo ɛhye mɔɔ ɛlɛba nu la azo nvasoɛ ɛ?

13 Saa ɛle Nyamenle sonvolɛ mɔɔ wɔyila ɛ nwo zo a, ɔkile kɛ ɛlɛnyia ngapezo ɛhye mɔɔ ɛlɛba nu la azo nvasoɛ. Gyisɛse rale azɛlɛ ye azo kɛ sonla. Ɔlale ɔ Ze subane ne bie ali pɛpɛɛpɛ. (Dwɔn 14:9) Ɔti ɔlua ɔ nwo zo yɛranwu Gyihova Nyamenle na yɛhulo ye. Eza yɛnyia Gyisɛse ngilehilelɛ nee adehilelɛ mɔɔ ɔfa ɔmaa Kilisiene asafo ne ɛnɛ la azo nvasoɛ. Yehile yɛ kɛzi ɔwɔ kɛ yɛbɔ yɛ ɛbɛla amaa yɛazɔ Gyihova anye la. Yɛɛ yɛ muala yɛbahola yɛanyia Gyisɛse ewule ne, ɔ gyakɛ anzi mɔɔ bɛhale la azo nvasoɛ. Adenle boni azo? Mɔɔ bɛdwazole Gyisɛse la, Gyihova liele ɔ Ra ne afɔlebɔlɛ ne mɔɔ di munli na ‘ɔte yɛ nwo ɔfi ɛtane muala anwo’ la dole nu.​—1 Dwɔn 1:7.

14. Asoo ɛnee ɔwɔ kɛ alesama anye da kɛ ngapezo ne mɔɔ bɛhanle ye wɔ Yidɛn tola ne anu la bara nu ɛkɛ ne ala? Kilehile nu.

14 Edwɛkɛ mɔɔ Gyihova hanle ye wɔ Yidɛn la kile kɛ mekɛ bagua nu kolaa na ngapezo ne ara nu. Ɔbalie mekɛ na raalɛ ne awo ɔ ra ne mɔɔ bɛbɔ ɔ nwo ɛwɔkɛ la, na Abɔnsam aboɔboa ye ɛdoavolɛma anloa na ɛkpɔlɛ ara ekpunli nwiɔ ne avinli. Saa yɛte ngapezo ne abo a ɔbaboa yɛ, ɔluakɛ ɔbɔ yɛ kɔkɔ kɛ ewiade ne mɔɔ Seetan nea zolɛ la bakpɔ Gyihova azonvolɛ. Nzinlii, Gyisɛse bɔle ye ɛdoavolɛma kɔkɔ ko ne ala. (Maake 13:13; Dwɔn 17:14) Wɔ ɛvolɛ 100 mɔɔ ɛpɛ nu la anu, yɛnwu ye wienyi kɛ ngapezo ne foa ɛhye ɛra nu. Wɔ adenle boni azo?

15. Duzu ati a akee ewiade ne kpɔ Nyamenle azonvolɛ kpole a, noko duzu ati a ɔnle kɛ yɛsulo Seetan a?

15 Mɔɔ bɛvale Gyisɛse bɛziele ebia zo kɛ Mɛzaya Belemgbunli ne wɔ 1914 la, yeangyɛ ɔdule Seetan ɔvile anwuma. Kɛkala yeha azɛlɛ ye azo, na ɔlɛkendɛ mekɛ mɔɔ bɛbazɛkye ye la. (Yek. 12:9, 12) Noko ɔnde ɛkɛ ne mgbane. Seetan adwenle ɛzɛkye yɛɛ yeva ɛya kpole na ɔlɛfa ye ɛya ne yeagua Nyamenle menli nwo zo. (Yek. 12:13, 17) Ɛhye ati a akee ewiade ne kpɔ Nyamenle menli ne kpole la. Noko ɔnle kɛ yɛsulo Seetan nee menli mɔɔ li ɔ nzi la. Emomu yɛbahola yɛanyia anwodozo kɛ ɛzoanvolɛ Pɔɔlo la, ɔhɛlɛle kɛ: “Saa Nyamenle wɔ yɛ afoa a, nwane a baho atia yɛ a?” (Wlo. 8:31) Yɛbahola yɛanyia anwodozo bɔkɔɔ wɔ Gyihova anu, ɔluakɛ kɛ mɔɔ yɛnwu ye la, ngapezo mɔɔ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la foa dɔɔnwo ɛra nu dɛba.

16-18. Kɛzi Gyɛnɛsese 3:15 mɔɔ Curtis, Ursula, nee Jessica dele ɔ bo la boale bɛ ɛ?

16 Gyihova ɛwɔkɛ mɔɔ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la bahola aboa yɛ yeamaa yɛagyinla ngyegyelɛ biala mɔɔ yɛbayia la anloa. Curtis mɔɔ le edwɛkpatɛlɛvolɛ wɔ Guam la hanle kɛ: “Ɔdwu mekɛ ne bie a ɔwɔ kɛ megyinla ngyegyelɛ nee bɛsanudolɛ mɔɔ bahola azɔ nɔhalɛ mɔɔ medi meamaa Gyihova anlea la anloa. Noko kɛmɔ mendwenledwenlenle ngapezo mɔɔ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 anwo la ati, yeboa me yemaa meva me nwo medo me anwuma Selɛ ne anwo zo.” Curtis anye la mekɛ mɔɔ Gyihova bamaa yɛ ngyegyelɛ kɔsɔɔti ara awieleɛ la.

17 Adiema raalɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Ursula mɔɔ de Bavaria mɔɔ wɔ Germany la hanle kɛ Gyɛnɛsese 3:15 mɔɔ ɔdele ɔ bo la boale ye maanle ɔliele ɔlile kɛ Nyamenle a maanle bɛhɛlɛle Baebolo ne a. Ɔnwunle kɛzi ngapezo gyɛne kɔsɔɔti fale ngapezo ɛhye anwo la, na ɔmaanle ɔ nye liele kpalɛ. Eza ɔhanle kɛ: “Mɔɔ menwunle kɛ Gyihova yɛle debie ndɛndɛ amaa alesama anyia anyelazo la, ɔhanle me ahonle kpalɛ.”

18 Jessica mɔɔ vi Micronesia la hanle kɛ: “Metɛkakye kɛzi mendele nganeɛ wɔ mekɛ mɔɔ menlimoale menwunle nɔhalɛ ne la! Ɛnee ngapezo mɔɔ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la ɛlɛba nu. Ɔmaa mekakye kɛ asetɛnla mɔɔ ɛnee Gyihova kulo kɛ yɛnyia la a yɛwɔ nu la. Eza ngapezo ɛhye boa me maa diedi mɔɔ melɛ kɛ Gyihova ɛzonlenlɛ ala a bamaa yɛanyia asetɛnla kpalɛ kɛkala nee kenle bie la yɛ kpole.”

19. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛalie yɛali kɛ ngapezo ne foa mɔɔ li awieleɛ la bara nu ɛ?

19 Kɛ mɔɔ yɛnwu ye la, kɛkala Gyɛnɛsese 3:15 ɛlɛba nu. Yɛnwu mɔɔ raalɛ ne ara ne nee ɛwɔlɛ ne ara ne gyi ɛkɛ ne maa la wienyi. Gyisɛse, raalɛ ne ara titili ne agyakɛ anzi hanlɛ ne hɔle, na kɛkala ɔle Belemgbunli mɔɔ lɛ anyunlunyia mɔɔ ɔnwu ɛlɛ. Asɛɛ bɛboɔboa bɛdabɛ mɔɔ bɛbayɛ raalɛ ne ara ne foa mɔɔ ɛha la anloa bɛwie. Kɛmɔ ngapezo ne foa mɔɔ limoa la ɛra nu la ati, yɛbahola yɛanyia anwodozo kɛ ye foa mɔɔ li awieleɛ, ɛwɔlɛ ne ati mɔɔ bɛbabɛtɛ ye la bara nu. Saa bɛye Seetan bɛfi ɛkɛ a, nea kɛzi alesama mɔɔ di nɔhalɛ la anwo badɔ bɛ a! Kolaa na zɔhane mekɛ ne ara la, mmamaa ɛ sa nu to. Yɛkola yɛfa yɛ nwo yɛto yɛ Nyamenle ne anwo zo. Ɔbalua raalɛ ne ara ne anwo zo yeamaa “azɛlɛ ne azo maanle maanle kɔsɔɔti” anyia nyilalɛ dɔɔnwo.​—Gyn. 22:18.

EDWƐNE 23 Gyihova Ɛbɔ Ye Tumililɛ Bo

^ Saa yɛade ngapezo mɔɔ wɔ Gyɛnɛsese 3:15 la abo kpalɛ a, yɛnrɛhola yɛnrɛde Baebolo ne anu edwɛkɛ ne abo kpalɛ. Saa yɛsukoa ngapezo ɛhye a, ɔbamaa diedi mɔɔ yɛlɛ wɔ Gyihova anu nee anwodozo mɔɔ yɛlɛ kɛ ɔbali ye ɛwɔkɛ ne mɔ amuala azo la ayɛ kpole.

^ Nea Mokanwo B1, “Baebolo Ne Anu Edwɛkɛ,” mɔɔ wɔ Ewiade Fofolɛ Ngilebɛbo ne anu la.

^ Nea ɛlɛka, “Menli Mɔɔ Bɛha Bɛ Nwo Edwɛkɛ Wɔ Gyɛnɛsese 3:14, 15 La.”