Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Maa Nyamenle Mɛla Nee Ye Ngyinlazo Ne Mɔ Ɛtete Wɔ Adwenle

Maa Nyamenle Mɛla Nee Ye Ngyinlazo Ne Mɔ Ɛtete Wɔ Adwenle

“Wɔ mɛla ne mɔ ala a medwenledwenle nwolɛ a.”​—EDW. 119:99.

EDWƐNE: 127, 88

1. Duzu a maa yɛsonle bolɛ yɛtɛla nane ne mɔ a?

DEBIE ko mɔɔ maa alesama sonle bolɛ tɛla nane ne mɔ la a le kɛ bɛlɛ adwenle. Ɛhye le nɔhalɛ, ɔvi mekɛ mɔɔ bɛbɔle sonla la. Mɔɔ Adam nee Yive donle Gyihova mɛla ne la, bɛhɔveale. Ɛhye kile kɛ ɛnee bɛ adwenle ɛlɛgyegye bɛ.

2. Kɛzi yɛ adwenle ne le kɛ steer ɛ? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

2 Yɛ adwenle ne le debie mɔɔ wɔ yɛ nu mɔɔ kile yɛ mɔɔ le kpalɛ anzɛɛ ɛtane, ɔkola ɔkile yɛ adenle wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu. Bɛdabɛ mɔɔ bɛtɛtetele bɛ adwenle ne kpalɛ la le kɛ meli mɔɔ ye steer ne ɛnle kpalɛ la. Anwoma nee nyevile azɛlɛkye kola maa meli zɔhane minli. Noko, steer mɔɔ le kpalɛ la kola boa melikavolɛ ne ɔmaa ɔkile meli ne adenle kpalɛ. Zɔhane ala a yɛ adwenle ne mɔɔ yɛbatete ye kpalɛ la kola kile yɛ adenle kpalɛ a.

3. Saa yɛantete yɛ adwenle ne kpalɛ a, duzu a bavi nu ara a?

3 Saa yɛantete yɛ adwenle ne kpalɛ a ɔnrɛbɔ yɛ kɔkɔ wɔ ɛtaneyɛlɛ nwo. (1 Tim. 4:1, 2) Adwenle zɛhae bamaa yɛade nganeɛ bɔbɔ kɛ ‘ɛtane le kpalɛ.’ (Aye. 5:20) Gyisɛse bɔle ye ɛdoavolɛma kɔkɔ kɛ: “Mekɛ ɛlɛba mɔɔ awie biala mɔɔ kɛhu bɛ la bazuzu kɛ ɔlɛfa yeazonle Nyamenle.” (Dwɔn 16:2) Adwenle ɛhye bie a bɛdabɛ mɔɔ bɛhunle Sitivin la nyianle a. (Gyi. 6:8, 12; 7:54-60) Tetedwɛkɛ kile kɛ, menli dɔɔnwo mɔɔ kɔ asɔne la ɛyɛ ɛtane mgbole le kɛ kodiawuyɛlɛ, na bɛkile kɛ bɛlɛyɛ bɛamaa Nyamenle. Nɔhalɛ nu, mɔɔ bɛyɛle la tia Nyamenle mɛla. (Ade. 20:13) Ɔda ali kɛ, bɛ adwenle ne ɛngile bɛ adenle kpalɛ!

4. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛamaa yɛ adwenle ne ayɛ gyima kpalɛ ɛ?

4 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛamaa yɛ adwenle ne ayɛ gyima kpalɛ ɛ? Mɛla nee ngyinlazo ngakyile mɔɔ wɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne anu la “[le kpalɛ maa] ngilehilelɛ, bɛ nyunlu ɛhwilɛ, ninyɛne ɛdenrɛdenrɛlɛ, menli ɛtetelɛ wɔ tenleneyɛlɛ nu.” (2 Tim. 3:16) Ɔti, saa yɛsukoa Baebolo ne kpalɛ, yɛdwenledwenle mɔɔ ɔka la anwo na yɛfa yɛdi gyima wɔ yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu a, ɔbamaa yɛanyia Gyihova adwenle wɔ ninyɛne nwo. Na yɛbanyia anwodozo kɛ yɛ adwenle ne bahile yɛ adenle kpalɛ. Bɛmaa yɛzuzu kɛzi Gyihova mɛla nee ye ngyinlazo ne mɔ kola boa maa yɛtete yɛ adwenle ne la anwo.

MAA NYAMENLE MƐLA NE MƆ ƐTETE WƆ

5, 6. Kɛzi Nyamenle mɛla ne mɔ boa yɛ ɛ?

5 Amaa yɛanyia Nyamenle mɛla ne mɔ azo nvasoɛ la, saa yɛkenga anzɛɛ yɛnwu bɛ ala a, ɛnee yɛtɛwiele. Ɔwɔ kɛ yɛnyia ɛlɔlɛ nee ɛbulɛ yɛmaa bɛ. Nyamenle Edwɛkɛ ne ka kɛ: “Kyi mɔɔ le ɛtane la, na kulo mɔɔ le kpalɛ la.” (Emɔso 5:15) Noko, kɛzi yɛbayɛ ɛhye ɛ? Ɔwɔ kɛ ɛnwu ninyɛne kɛ mɔɔ Gyihova nwu bɛ la. Kɛ neazo la: Fa ye kɛ ɛngola da kpalɛ. Wɔ dɔketa ɛhile wɔ ninyɛne bie mɔ mɔɔ ɛbayɛ, le kɛ aleɛ, akpɔkɛ nu ɛkpundilɛ nee nzenzaleɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛyɛ ye wɔ wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu la. Mɔɔ ɛzɔle ɛnleanle la, ɛnwunle kɛ ɔboa! Ɔda ali kɛ ɛbahile kɛzi wɔ dɔketa ne ɛboa wɔ ɛmaa wɔanyia kpɔkɛdelɛ kpalɛ la anwo anyezɔlɛ.

6 Zɔhane ala a yɛ Bɔvolɛ ne ɛmaa yɛ mɛla mɔɔ bɔ yɛ nwo bane fi ɛtane nwo na ɔmaa yɛ ɛbɛlabɔlɛ yɛ kpalɛ a. Dwenle kɛzi yɛdi Baebolo nu mɛla mɔɔ fale adalɛbɔlɛ, adwenletane, awule, nla nu ɛbɛlatane, basabasayɛlɛ nee sunsum evinli nyɛleɛ la azo a ɔboa yɛ la anwo nea. (Kenga Mrɛlɛbulɛ 6:16-19; Yek. 21:8) Saa yɛnwu nvasoɛ mɔɔ wɔ zo kɛ yɛbayɛ ninyɛne kɛ mɔɔ Gyihova kpondɛ la a, ɔmaa yɛnyia ɛhulolɛ kpole nee anyezɔlɛ yɛmaa Gyihova nee ye mɛla ne mɔ.

7. Kɛzi Baebolo ne anu edwɛkɛ boa yɛ ɛ?

7 Ɔngyia kɛ yɛnwu amaneɛ kɛ yɛanli Nyamenle mɛla zo la, amaa yɛanwu mɔɔ le kpalɛ nee ɛtane la. Yɛkola yɛsukoa debie yɛfi nvonleɛ mɔɔ awie mɔ yɛle mɔɔ bɛhɛlɛ ye wɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne anu la anu. Mrɛlɛbulɛ 1:5 ka kɛ: “Sonla mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la bade na yeazukoa yeamaa ye adwenle adi.” Nɔhalɛ nu, saa yɛkenga na yɛdwenledwenle Baebolo ne anu edwɛkɛ ne anwo a, ɔmaa yɛnyia adehilelɛ kpalɛ yɛfi Nyamenle ɛkɛ. Kɛ neazo la, dwenle nyane mɔɔ Belemgbunli Devidi lile wɔ mekɛ mɔɔ yeandie Gyihova na ɔ nee Batehyɛba zɛkyele agyalɛ la anwo nea. (2 Sa. 12:7-14) Saa ɛkenga edwɛkɛ zɔhane a, biza ɛ nwo kɛ: ‘Kɛzi anrɛɛ Devidi bahola ahoati ngyegyelɛ ɛhye mɔ ɛ? Saa mekɔ tɛnlabelɛ zɛhae bie anu a, duzu a mebayɛ a? Mebava me nwo meawula nla nu ɛbɛlatane nu kɛ Devidi la anzɛɛ mebanriandi kɛ Dwosefi la?’ (Mɔl. 39:11-15) Saa yɛdwenledwenle mɔɔ bavi ɛtane nu ara la anwo a, ɔbamaa yɛabɔ kpɔkɛ wɔ yɛ ahonle nu kɛ ‘yɛkyi mɔɔ le ɛtane la.’

8, 9. (a) Duzu a yɛ adwenle ne boa maa yɛyɛ a? (b) Kɛzi yɛ adwenle ne nee Gyihova ngyinlazo ne mɔ bɔ nu yɛ gyima ɛ?

8 Yɛbahola yɛahwe yɛ nwo yɛavi nyɛleɛ mɔɔ Nyamenle kyi la anwo bɔkɔɔ. Noko, ninyɛne anzɛɛ tɛnlabelɛ bie mɔ wɔ ɛkɛ mɔɔ nwolɛ mɛla fɔɔnwo ɛnle Baebolo ne anu a. Saa ɔba ye zɔ a, kɛ ɔkɛyɛ na yɛazi mɔɔ le kpalɛ nee mɔɔ sɔ Nyamenle anye la anwo kpɔkɛ ɛ? Ɛke a yɛ adwenle ne mɔɔ yɛva Baebolo ne yɛtete ye la anwo bahyia a.

9 Kɛmɔ Gyihova kulo yɛ la ati, yemaa yɛ ngyinlazo mɔɔ kola kile yɛ adwenle ne adenle la. Ɔka kɛ: “Medame a mele [Gyihova] bɛ Nyamenle ne, mɔɔ kilehile bɛ maa bɛyɛ kpalɛ, na ɔdi bɛ nyunlu ɔkilehile bɛ adenle mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛdua nu la.” (Aye. 48:17, 18) Saa yɛfa yɛ adwenle nee yɛ ahonle yɛsuzu Baebolo ngyinlazo nwo a, ɔmaa yɛtenrɛdenrɛ, yɛtete na yɛkile yɛ adwenle ne adenle. Ɛhye boa yɛ maa yɛsi kpɔkɛ kpalɛ.

MAA NYAMENLE NGYINLAZO NE MƆ ƐHILE WƆ ADENLE

10. Duzu a le ngyinlazo, na kɛzi Gyisɛse vale lile gyima kpalɛ ɛ?

10 Ngyinlazo a le nɔhalɛ edwɛkɛ mɔɔ ɔngakyi mɔɔ ɔkile yɛ adwenle ne adenle na ɔboa yɛ ɔmaa yɛsi kpɔkɛ kpalɛ la. Gyihova ngyinlazo ne mɔ mɔɔ yɛbanwu ye la baboa yɛ amaa yɛanwu kɛzi ɔdwenle nee deɛmɔti ɔvale mɛla bie mɔ ɔmaanle la. Gyisɛse vale ngyinlazo lile gyima ɔboale ye ɛdoavolɛma ne ɔmaanle bɛnwunle mɔɔ bavi subane nee nyɛleɛ bie mɔ anu ara la. Kɛ neazo la, ɔhilele kɛ, ɛya maa bɛyɛ basabasa yɛɛ atiakunluwɔzo ɛtane maa bɛsɛkye agyalɛ. (Mat. 5:21, 22, 27, 28) Amaa yɛanyia adwenle mɔɔ bɛtete ye kpalɛ la, ɔwɔ kɛ yɛmaa Nyamenle ngyinlazo ne mɔ kile yɛ adenle amaa yɛawula Nyamenle anyunlunyia.​—1 Kɔl. 10:31.

Kilisienenli mɔɔ ɛnyi sunsum nu la bu adwenle mɔɔ awie mɔ lɛ la (Nea ɛdendɛkpunli 11, 12)

11. Kɛzi awie adwenle kola yɛ ngakyile fi awie fofolɛ ɛdeɛ nwo ɛ?

11 Kilisienema nwiɔ mɔɔ bɛtete bɛ adwenle kpalɛ la bahola anyia adwenle ngakyile wɔ edwɛkɛ bie anwo. Fa nza mɔɔ anu yɛ se la kɛ neazo. Baebolo ne ɛndua nza ekyi mɔɔ awie banlo la. Noko, ɔtendɛ ɔtia nza dɔɔnwo ɛnlonlɛ yɛɛ nzabolɛ. (Mrɛ. 20:1; 1 Tim. 3:8) Saa Kilisienenli bie ɛnno nza dɔɔnwo bɔbɔ a, asoo ɔnle kɛ ɔsuzu ninyɛne gyɛne nwo wɔ mekɛ mɔɔ ɔlɛsi kpɔkɛ la ɔ? Kyɛkyɛ. Saa Kilisienenli bie adwenle ɛngyegye ye bɔbɔ a, ɔwɔ kɛ ɔsuzu adwenle mɔɔ awie mɔ lɛ la anwo.

12. Kɛzi Wulomuma 14:21 boa yɛ maa yɛkile ɛbulɛ yɛmaa adwenle mɔɔ awie mɔ lɛ la ɛ?

12 Mɔɔ Pɔɔlo kile kɛ ɔwɔ kɛ yɛbu adwenle mɔɔ awie mɔ lɛ la, ɔhɛlɛle kɛ: “Ɔle kpalɛ kɛ ɛnrɛli nane anzɛɛ ɛnrɛnlo nza anzɛɛ ɛnrɛyɛ debie biala mɔɔ kɛmaa ɛ diema kɛdɔ aze la.” (Wlo. 14:21) Saa yɛlɛ adenle yɛno nza bɔbɔ a, yɛbagyakyi ye ɛnlonlɛ ɔluakɛ yɛze kɛ ɔbagyegye yɛ diema Kilisienenli gyɛne adwenle la ati. Kolaa na yɛ mediema bie mɔ anwu nɔhalɛ ne la, ɛnee bɛno nza bɛbo, noko kɛkala bɛbɔ kpɔkɛ kɛ bɛtwe bɛ nwo bɛavi nwo. Ɔda ali kɛ, yɛngulo kɛ yɛbayɛ debie biala mɔɔ bamaa bɛazia bɛahɔ bɛ subane dɛba ne anwo bieko a. (1 Kɔl. 6:9, 10) Ɔti, ɛlɔlɛ ɛnle nu kɛ awie batinlitinli adiema bie kɛ ɔnlo nza wɔ mekɛ mɔɔ ɔngulo kɛ ɔbayɛ zɔ la.

13. Kɛzi Timote yɛle neazo kpalɛ wɔ Belemgbunlililɛ ne gyimayɛlɛ nu ɛ?

13 Mɔɔ Timote le kpavolɛ la ɔliele ɔdole nu ɔmaanle bɛpɛle ye mrenyia zo, ɔnva nwo kɛ ɛnee ɔyɛ nyane la. Ɛnee ɔze kɛ mrenyia zo ɛpɛle nwo hyia Dwuuma mɔɔ ɔkaha edwɛkɛ ne yeahile bɛ la. Timote zukoale Pɔɔlo, ɔti ɛnee ɔngulo kɛ ɔtenda awie biala agyakɛ anu. (Gyi. 16:3; 1 Kɔl. 9:19-23) Ɛlɛ ɛhulolɛ kɛ ɛbava ninyɛne wɔabɔ afɔle wɔaboa awie mɔ ɔ?

ƆWƆ KƐ “YƐBƆ MƆDENLE YƐNYI SUNSUM NU”

14, 15. (a) Duzu a sunsum nu ɛnyilɛ kile a? (b) Kɛzi Kilisienema mɔɔ bɛnyi sunsum nu la nee awie mɔ di ɛ?

14 Ɔwɔ kɛ Kilisienema kɔsɔɔti nyia ɛhulolɛ kɛ ‘bɛbazukoa Kelaese anwo mɔlebɛbo ngilehilelɛ ne bɛawie’ na ‘bɛabɔ mɔdenle bɛanyi sunsum nu.’ (Hib. 6:1) Ɛhye ɛmba mgbane. Ɔwɔ kɛ “yɛbɔ mɔdenle” anzɛɛ yɛyɛ nwolɛ debie. Amaa yɛanyi sunsum nu la, ɔwɔ kɛ yɛmaa ndelebɛbo nee nwunu mɔɔ yɛlɛ la yɛ kpole. Ɛhye ati a bɛka bɛkile yɛ kɛ yɛgenga Baebolo ne foa bie dahuu la. (Edw. 1:1-3) Wɔva wɔyɛ wɔ bodane ɔ? Ɛyɛ ɛhye a, ɔbamaa wɔanyia nwunu wɔ Gyihova mɛla nee ye ngyinlazo ne mɔ anwo, na wɔanyia ndelebɛbo kpole wɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne anu.

15 Kilisienema mɛla titili a le ɛlɔlɛ. Gyisɛse zele ye ɛdoavolɛma kɛ: “Saa bɛkulo bɛ nwo a​—menli kɔsɔɔti banwu kɛ bɛle me ɛdoavolɛma.” (Dwɔn 13:35) Gyisɛse adiema Gyemise vɛlɛle ɛlɔlɛ kɛ “dehelɛ mɛla.” (Gye. 2:8) Pɔɔlo hanle kɛ: “Awie mɔɔ kulo ɔ gɔnwo la ɛli mɛla ne azo kpalɛ.” (Wlo. 13:10) Ɛlɔlɛ mɔɔ bɛlɛsi zo la ɛnzi yɛ nwo, ɔluakɛ Baebolo ne ka kɛ, “Nyamenle le ɛlɔlɛ.” (1 Dwɔn 4:8) Wɔ Nyamenle afoa nu, ɛlɔlɛ ɛnle nganeɛdelɛ ala. Dwɔn hɛlɛle kɛ: “Ɛhye azo a bɛluale bɛlale Nyamenle ɛlɔlɛ ne ali wɔ yɛ nwo a, Nyamenle zoanle ɔ Ra kokye ne wɔ ewiade amaa ɔlua ɔ nwo zo yɛanyia ngoane.” (1 Dwɔn 4:9) Ɛhɛe, Nyamenle ɛlɔlɛ ne maanle ɔyɛle debie. Saa yɛmaa ɔda ali kɛ yɛkulo Gyihova, Gyisɛse, yɛ mediema nee awie mɔ a, ɔkile kɛ yɛnyi wɔ sunsum nu.​—Mat. 22:37-39.

Saa yɛdwenledwenle Baebolo ngyinlazo ne mɔ anwo a, yɛ adwenle ne bahile yɛ adenle kpalɛ (Nea ɛdendɛkpunli 16)

16. Mekɛ mɔɔ yɛlɛnyia anyuhɔlɛ wɔ sunsum nu la, duzu ati a yɛ nye balie ngyinlazo ne mɔ anwo kpalɛ a?

16 Mekɛ mɔɔ yɛlɛnyia anyuhɔlɛ kɛ Kilisienema la, yɛ nye balie ngyinlazo ne mɔ anwo kpalɛ. Ɛhye le zɔ ɔluakɛ mɛla fale tɛnlabelɛ fɔɔnwo bie anwo, noko ngyinlazo fale tɛnlabelɛ ngakyile nwo. Kɛ neazo la, kakula ɛnde esiane mɔɔ wɔ agɔnwolɛ ɛtane ɛdulɛ nu la abo, ɔti awovolɛ mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la bali mɛla bie mɔ ava abɔ ɔ nwo bane. (1 Kɔl. 15:33) Noko, mekɛ mɔɔ kakula ne ɛlɛnyi la, ye adwenle badi na yeahola yeazuzu Baebolo nu ngyinlazo ne mɔ anwo. Akee ɔbahola yeazi kpɔkɛ kpalɛ wɔ kɛzi ɔbava agɔnwolɛ la anwo. (Kenga 1 Kɔlentema 13:11; 14:20.) Saa yɛsuzu Nyamenle ngyinlazo ne mɔ anwo a, ɔbamaa yɛ adwenle ne ahile yɛ adenle kpalɛ, amaa ɔ nee Nyamenle nzuzulɛ ayɛ ko.

17. Duzu ati a yɛkola yɛka kɛ yɛlɛ debie mɔɔ yɛhyia amaa yɛazi kpɔkɛ kpalɛ la ɛ?

17 Asoo yɛlɛ debie biala mɔɔ yɛhyia mɔɔ bamaa yɛazi kpɔkɛ mɔɔ sɔ Gyihova anye la ɔ? Ɛhɛe. Saa yɛfa mɛla nee ngyinlazo ne mɔ mɔɔ wɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne anu la yɛbɔ yɛ ɛbɛla a, ‘ɔbamaa yɛafɛta bɔkɔɔ, mɔɔ bɛziezie yɛ bɛmaa gyima kpalɛ biala a.’ (2 Tim. 3:16, 17) Ɔti, kpondɛ Ngɛlɛlera nu ngyinlazo, amaa ‘wɔabɔ mɔdenle wɔanwu Gyihova ɛhulolɛdeɛ.’ (Ɛfɛ. 5:17) Fa ninyɛne mɔɔ yɛfa yɛsukoa debie mɔɔ yɛnyia yɛfi Kilisiene asafo ne anu, le kɛ Watch Tower Publications Index, Gyihova Alasevolɛ Neɛnleanu Buluku, Watchtower Library, Ɛzinzalɛ Arane YINTANƐTE ZO MBULUKUZIELƐLEKA yɛɛ JW Library app ne di gyima kpalɛ. Bɛyɛ ninyɛne ɛhye mɔ kɛ ɔboa yɛ amaa yɛanyia yɛ ti anwo nee abusua debiezukoalɛ zo nvasoɛ.

ADWENLE MƆƆ BƐVA BAEBOLO BƐTETE YE LA MAA BƐNYIA NYILALƐ

18. Saa yɛfa Gyihova mɛla nee ngyinlazo ne mɔ yɛyɛ gyima a, duzu a bavi nu ara a?

18 Saa yɛfa Gyihova mɛla nee ngyinlazo ne mɔ yɛbɔ yɛ ɛbɛla a, ɔmaa yɛnyia nyilalɛ kpalɛ! Edwɛndolɛ 119:97-100 ka kɛ: “O, mekulo wɔ mɛla ne somaa! Medwenledwenle nwolɛ alehyenlɛ biala. Wɔ mɛla ne maa menwu nrɛlɛbɛ metɛla me kpɔvolɛma, ɔluakɛ ɔwɔ me nu dahuu. Melɛ ndelebɛbo metɛla me kilehilevolɛma amuala, ɔluakɛ wɔ mɛla ne mɔ ala a medwenledwenle nwolɛ a. Melɛ ndelebɛbo metɛla mgbanyinli, ɔluakɛ medi wɔ mɛla ne mɔ azo.” Saa yɛnyia mekɛ yɛdwenledwenle Nyamenle mɛla nee ye ngyinlazo ne mɔ anwo kpalɛ a, yɛbayɛ ninyɛne mɔɔ nrɛlɛbɛ nee ndelebɛbo wɔ nu la. Eza saa yɛfa ye mɛla nee ye ngyinlazo ne mɔ yɛtete yɛ adwenle ne a, yɛbahola yɛayɛ kɛ “sonla mɔɔ ɛwie nyi na yeli munli kɛ mɔɔ Kelaese de la.”​—Ɛfɛ. 4:13.