Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 26

Sinza Kendɛ Gyihova Kenle Ne

Sinza Kendɛ Gyihova Kenle Ne

“Gyihova kenle ne bara kɛ awule ba nɔɔzo ala la.”—1 TƐS. 5:2.

EDWƐNE 143 Bɛyɛ Gyima, Bɛzinza Na Bɛhendɛ

MƆƆ YƐBAZUKOA a

1. Duzu a ɔwɔ kɛ yɛyɛ amaa yɛanyia ngoane wɔ Gyihova kenle ne a?

 SAA Baebolo ne ka “Gyihova kenle ne” anwo edwɛkɛ a, ɔkile mekɛ mɔɔ Gyihova babua ye agbɔvolɛ ndɛne na yealie ye menli ne ngoane la. Wɔ tete ne, Gyihova buale maanle bie mɔ ndɛne. (Aye. 13:1, 6; Yiz. 13:5; Zɛf. 1:8) Wɔ yɛ mekɛ ye azo, Babelɔn Kpole ne ɛtetalɛ ne a babɔ “Gyihova kenle ne” abo a, na yeahɔwie Amagɛdɔn konle ne anu. Amaa yɛanyia ngoane wɔ zɔhane “kenle ne” la, ɔhyia kɛ yɛsiezie yɛ nwo kɛkala. Gyisɛse hilehilele kɛ ɔnle kɛ yɛsiezie yɛ nwo yɛmaa “anwongyelelɛ kpole” ne ala, emomu eza ɔwɔ kɛ ‘yɛsinza’ yɛkendɛ ye.​—Mat. 24:21; Luku 12:40.

2. Duzu ati a 1 Tɛsalonaekama la bahola aboa yɛ a?

2 Mɔɔ sunsum ne maanle ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hɛlɛle ye kɛlata ne mɔɔ limoa hɔmaanle Tɛsalonaekama la, ɔvale ndonwo ngakyile ɔlile gyima amaa yeaboa Kilisienema yeamaa bɛazinza bɛahendɛ Gyihova ndɛnebualɛ kenle kpole ne. Ɛnee Pɔɔlo ze kɛ Gyihova kenle ne ɛnrɛra ɛkɛ ne ala. (2 Tɛs. 2:1-3) Noko ɔmaanle ɔ mediema ne mɔ anwosesebɛ kɛ bɛziezie bɛ nwo bɛmaa kenle zɔhane kɛ asɛɛ ɔbara ɛhyema ala la, na yɛdayɛ noko yɛbahola yɛava ye folɛdulɛ ne yɛali gyima. Maa yɛzuzu kɛzi ɔhilehilele ɛhye mɔ anu la anwo: (1) kɛzi Gyihova kenle ne bara la, (2) bɛdabɛ mɔɔ bɛnrɛnyia ngoane wɔ zɔhane kenle ne la, yɛɛ (3) kɛzi yɛbaziezie yɛ nwo amaa yɛanyia ngoane la.

KƐZI GYIHOVA KENLE NE BARA Ɛ?

Mɔɔ ɛzoanvolɛ Pɔɔlo ɛlɛkɛlɛ 1 Tɛsalonaekama la, ɔvale ndonwo ngakyile mɔɔ ɔbaboa yɛ la ɔlile gyima (Nea ɛdendɛkpunli 3)

3. Kɛzi Gyihova kenle ne bara kɛ mɔɔ awule ba nɔɔzo la ɛ? (Eza nea nvoninli ne.)

3 “Kɛ awule ba nɔɔzo ala la.” (1 Tɛs. 5:2) Bɛva ndonwo ngakyile nsa bɛhilehile kɛzi Gyihova kenle ne bara la anu na ɛhye a limoa a. Nwule yɛ bɛ ninyɛne ndɛndɛ yɛɛ bɛta bɛwua nɔɔzo wɔ mekɛ mɔɔ menli anye ɛnla la. Gyihova kenle ne noko bara arɛlevilɛ nu wɔ mekɛ mɔɔ menli dɔɔnwo anye ɛnla la. Kɛzi ninyɛne basisi ndɛndɛ la bazi nɔhalɛ Kilisienema bɔbɔ anwo. Noko yɛmɛ yɛnrɛyɛ kɛ amumuyɛma mɔɔ bɛbazɛkye bɛ la.

4. Kɛzi Gyihova kenle ne le kɛ awolɛ nyane ɛ?

4 “Kɛ mɔɔ awolɛ nyane ka nrenzɛvolɛ la.” (1 Tɛs. 5:3) Nrenzɛvolɛ ɛnrɛhola ɛnrɛhile mekɛ fɔɔnwo mɔɔ ɔ ko baha ye la. Noko ɔze ye wienyi kɛ ɔ ko baha ye. Ɔbaha ye arɛlevilɛ nu, ɔbade nyane yɛɛ ɔnrɛhola ɔnrɛzi nyane ne adenle. Zɔhane ala a yɛnze kenle nee dɔnehwele ne mɔɔ Gyihova kenle ne babɔ ɔ bo a. Noko yɛze ye wienyi kɛ ɔlɛba yɛɛ ndɛnebualɛ mɔɔ Nyamenle bava ara amumuyɛma anwo zo la bara arɛlevilɛ nu na bɛnrɛhola bɛnrɛnriandi.

5. Kɛzi anwongyelelɛ kpole ne le kɛ aleɛbahye ɛ?

5 Kɛ aleɛbahye la. Pɔɔlo ndonwo ne mɔɔ tɔ zo nsa la eza hanle nwule mɔɔ ɛlɛwua nɔɔzo la anwo edwɛkɛ. Noko mekɛ ɛhye mɔɔ ɔzɔho kɛ ɛnee Pɔɔlo ɛlɛfa Gyihova kenle ne atoto aleɛbahye nwo. (1 Tɛs. 5:4) Nwule mɔɔ wua nɔɔzo la adwenle wɔ mɔɔ bɛlɛyɛ la azo la ati bɛnnwu kɛ mekɛ ne ɛlɛkɔ. Bie a bɛ nye zo katete bɛ la ɛnee aleɛ ɛhye na bɛ nwo ɛla ali. Anwongyelelɛ kpole ne bamaa bɛdabɛ mɔɔ bɛtɛbɔ awozinli nu, bɛdabɛ mɔɔ bɛkɔ zo bɛyɛ ninyɛne mɔɔ ɛnzɔ Nyamenle anye la, anwo ala ali kɛ mɔɔ ɔto nwule la. Amaa yɛanyɛ kɛ bɛdabɛ la, yɛbahola yɛakpo nyɛleɛ biala mɔɔ ɛnzɔ Gyihova anye na yɛali “kpalɛyɛlɛ nee tenleneyɛlɛ yɛɛ nɔhalɛ muala” anzi yɛava yɛazinza yɛahendɛ kenle ne. (Ɛfɛ. 5:8-12) Akee Pɔɔlo vale ndonwo nwiɔ mɔɔ zɔho bɛ nwo la hanle bɛdabɛ mɔɔ bɛnrɛnyia ngoane la anwo edwɛkɛ.

NWANE MƆ A BƐNRƐNYIA NGOANE WƆ GYIHOVA KENLE NE A?

6. Duzu a kile kɛ menli dɔɔnwo ɛdeda a? (1 Tɛsalonaekama 5:6, 7)

6 “Menli mɔɔ dafe la.” (Kenga 1 Tɛsalonaekama 5:6, 7.) Pɔɔlo vale bɛdabɛ mɔɔ bɛnrɛyia ngoane wɔ Gyihova kenle ne la totole menli mɔɔ bɛlafe la anwo. Bɛnnwu mɔɔ ɛlɛkɔ zo la yɛɛ bɛnnwu kɛ mekɛ ne ɛlɛkɔ. Ɔti saa edwɛkɛ titili bie ɛlɛsisi a bɛnnwu ye yɛɛ bɛnyɛ nwolɛ ɛhwee. Ɛnɛ, menli dɔɔnwo ɛlafe sunsum nu. (Wlo. 11:8) Bɛnlie daselɛ mɔɔ kile kɛ yɛwɔ “mekɛ mɔɔ li awieleɛ la anu” na ɔnrɛhyɛ anwongyelelɛ kpole ne bara la bɛnli. Saa edwɛkɛ mgbole mgbole bie sisi wɔ ewiade ye a, ɔmaa bie mɔ anye zo tete bɛ wɔ sunsum nu na bɛkile yɛ Belemgbunlililɛ edwɛkɛ ne anwo anyelielɛ ekyi. Noko kɛ anrɛɛ bɛbazinza la, bɛ nuhua dɔɔnwo sia dafe. Bɛdabɛ mɔɔ bɛdie ndɛnebualɛ kenle ne bɛdi bɔbɔ la bie mɔ suzu kɛ ɔwɔ moa. (2 Pita 3:3, 4) Noko folɛdulɛ ɛhye maa yɛnwu ye kenle ko biala kɛ ɔhyia kpalɛ kɛ yɛbazinza.

7. Kɛzi bɛdabɛ mɔɔ Nyamenle ɛya ne wɔ bɛ nwo zo la le kɛ menli mɔɔ ɛbo la ɛ?

7 “Menli mɔɔ bo nza la.” Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo vale bɛdabɛ mɔɔ Nyamenle ɛya ne wɔ bɛ nwo zo la totole nzabovoma anwo. Bɛdabɛ mɔɔ bɛbo la ɛnyɛ edwɛkɛ mɔɔ ɛlɛsi la anwo debie ndɛndɛ yɛɛ bɛnsisi kpɔkɛ kpalɛ. Zɔhane ala a amumuyɛma ɛndie Nyamenle kɔkɔbɔlɛ a. Bɛkpa kɛ bɛbayɛ ninyɛne mɔɔ ɔbava bɛ yeahɔ ɛzɛkyelɛ nu la. Noko bɛha bɛhile Kilisienema kɛ bɛmaa bɛ nye ɛla ɛkɛ, bɛmaa bɛ nye zo ɛtete bɛ. (1 Tɛs. 5:6) Baebolo nwo abɔlɔba ko hanle kɛ awie mɔɔ ɔ nye zo ɛtete ye la “sie ɔ nwo dii, ye adwenle gyinla amaa yeahola yeazuzu ninyɛne nwo boɛ na yeaboa ye yeamaa yeazi kpɔkɛ kpalɛ.” Duzu ati a ɔwɔ kɛ yɛsie yɛ nwo dii na yɛmaa yɛ adwenle gyinla a? Amaa yɛanva yɛ nwo yɛanwulowula maanyɛlɛ anzɛɛ maanlema edwɛkɛ nu. Mekɛ mɔɔ Gyihova kenle ne ɛlɛbikye la, bɛbatinlitinli yɛ nwo zo kpalɛ kɛ yɛva yɛ nwo yɛwulowula ninyɛne ɛhye mɔ anu. Noko ɔngyia kɛ yɛmaa mɔɔ yɛbayɛ wɔ nwo la anwo adwenleadwenle tɔ yɛ nwo. Nyamenle sunsum ne bahola aboa yɛ yeamaa yɛazie yɛ nwo dii na yɛ adwenle agyinla amaa yɛasisi kpɔkɛ kpalɛ.​—Luku 12:11, 12.

DUZU A YƐBAHOLA YƐAYƐ AMAA YƐAZIEZIE YƐ NWO YƐAMAA GYIHOVA KENLE NE A?

Ɛhwee ɛnvale menli dɔɔnwo anwo ɛdeɛ, noko yɛmɛ yɛkɔ zo yɛwula diedi nee ɛlɔlɛ akɛnrazo enyinlike ne na yɛsoa anyelazo bulalɛ kyɛlɛ ne yɛfa yɛsinza yɛkendɛ Gyihova kenle ne (Nea ɛdendɛkpunli 8, 12)

8. Ndonwo boni a wɔ 1 Tɛsalonaekama 5:8 mɔɔ maa yɛnwu subane mɔɔ ɔbaboa yɛ yeamaa yɛazinza na yɛ nye ala ɛkɛ ɛ? (Eza nea nvoninli ne.)

8 ‘Yɛwula akɛnrazo enyinlike ne na yɛzoa bulalɛ kyɛlɛ ne.’ Pɔɔlo vale yɛ totole sogyama mɔɔ bɛ nye la ɛkɛ na bɛziezie bɛ nwo kɛ bɛkɔ konle la anwo. (Kenga 1 Tɛsalonaekama 5:8.) Menli anye la kɛ saa konle si biala a sogyanli baziezie ɔ nwo ahɔ konle ne. Zɔhane ala a yɛdayɛ noko yɛde a. Saa yɛwula diedi nee ɛlɔlɛ akɛnrazo enyinlike ne na yɛsoa anyelazo bulalɛ kyɛlɛ ne a, ɛnee yɛlɛsinza yɛahendɛ Gyihova kenle ne. Subane ɛhye mɔ bahola aboa yɛ kpole kpalɛ.

9. Kɛzi yɛ diedi ne bɔ yɛ nwo bane ɛ?

9 Akɛnrazo enyinlike bɔ sogyanli ahonle nwo bane. Diedi nee ɛlɔlɛ bɔ yɛ sɛkɛlɛneɛ adenle zo ahonle ne anwo bane. Bɛbaboa yɛ bɛamaa yɛahɔ zo yɛazonle Nyamenle na yɛali Gyisɛse anzi. Diedi maa yɛnyia anwodozo kɛ Gyihova bamaa yɛ ahatualɛ ɔluakɛ yɛvale yɛ ahonle muala yɛkpondɛle ye. (Hib. 11:6) Ɔbamaa yɛahɔ zo yɛali nɔhalɛ yɛamaa yɛ Adekilevolɛ Gyisɛse, saa bɔbɔ ɔwɔ kɛ yɛgyinla ngyegyelɛ ngakyile nloa a. Saa yɛsukoa bɛdabɛ mɔɔ bɛhɔle zo bɛlile nɔhalɛ ɛnɛ ɔnva nwo kpɔdekpɔdeyɛlɛ anzɛɛ ezukoa nwo ngyegyelɛ la neazo ne anwo debie a, ɔbaboa yɛ yeamaa yɛamia yɛ diedi ne anu amaa yɛagyinla ɛbɛlabɔlɛ nu ngyegyelɛ nloa. Yɛɛ yɛsukoa bɛdabɛ mɔɔ bɛtetele ninyɛne zo amaa bɛava Belemgbunlililɛ ne balimoa la neazo ne a, ɔnrɛmaa anwonyia ɛnrɛbɛlɛbɛla yɛ. b

10. Kɛzi Nyamenle nee menli nwo ɛlɔlɛ boa yɛ maa yɛgyinla kpundii ɛ?

10 Eza yɛhyia ɛlɔlɛ amaa yɛahɔ zo yɛazinza na yɛamaa yɛ nye ala ɛkɛ. (Mat. 22:37-39) Nyamenle anwo ɛlɔlɛ boa yɛ maa yɛkɔ zo yɛka edwɛkɛ ne ɔnva nwo ngyegyelɛ biala mɔɔ yɛbayia la. (2 Tim. 1:7, 8) Kɛmɔ yɛkulo bɛdabɛ mɔɔ bɛ nee yɛ ɛnlɛ diedi ko noko la ati, yɛkɔ zo yɛka edwɛkɛ ne wɔ yɛ azɛlɛsinli ne mɔ anu, yɛdua fonu nee ngɛlata ɛhɛlɛlɛ zo bɔbɔ yɛdi bɛ daselɛ. Yɛlɛ anyelazo kɛ kenle ko dedee bie mɔ bahakyi na bɛabɔ ɔ bo bɛayɛ mɔɔ le kpalɛ la.​—Yiz. 18:27, 28.

11. Kɛzi ɛlɔlɛ mɔɔ yɛbanyia yɛamaa yɛ mediema diedima la boa yɛ ɛ? (1 Tɛsalonaekama 5:11)

11 Eza yɛkulo yɛ mediema diedima. Saa ‘yɛmaa yɛ nwo anwosesebɛ na yɛboa yɛ nwo ngoko’ a, ɛnee yɛlɛda ɛlɔlɛ zɛhae ali. (Kenga 1 Tɛsalonaekama 5:11.) Yɛle kɛ sogyama mɔɔ gyi konle nloa la, yɛmaa yɛ nwo anwosesebɛ. Ɔdwu mekɛ ne bie a sogyanli bie bahola aboda ɔ gɔnwo sogyanli wɔ konle nu mɔɔ ɔ nye ɛnla nwo a, noko ɔ nye fuu ɔnrɛyɛ zɔ ɛlɛ. Zɔhane ala a yɛ nye fuu yɛnrɛyɛ debie mɔɔ ɔbaboda yɛ mediema anzɛɛ yɛnrɛva ɛtane yɛnrɛdua ɛtane kakɛ ɛlɛ a. (1 Tɛs. 5:13, 15) Eza saa yɛbu mediema mɔɔ li yɛ nyunlu wɔ asafo ne anu la a, ɛnee yɛlɛda ɛlɔlɛ ali. (1 Tɛs. 5:12) Mɔɔ Pɔɔlo hɛlɛle kɛlata ɛhye hɔmaanle Tɛsalonaeka asafo ne la, ɛnee asafo ne ɛtɛdile ɛvolɛ ko bɔbɔ. Ɔbayɛ kɛ ɛnee bɛdabɛ mɔɔ bɛkpa bɛ kɛ bɛnlea asafo ne azo la ɛnlɛ anwubielɛ na bie a bɛyɛle nvonleɛ dɔɔnwo. Noko ɛnee ɔfɛta kɛ bɛbu bɛ. Mekɛ mɔɔ anwongyelelɛ kpole ne ɛlɛbikye la, bie a ɔbahyia kpalɛ kɛ yɛbakpondɛ adehilelɛ yɛavi yɛ asafo nu mgbanyima ne mɔ ɛkɛ yɛadɛla kɛzi yɛyɛ ye kɛkala bɔbɔ la. Bie a yɛnrɛnyia adehilelɛ yɛnrɛvi ewiade amuala gyima ne ati nee Bɛtɛle; ɛhye ati ɔhyia kɛ yɛsukoa kɛ yɛbala ɛlɔlɛ nee ɛbulɛ ali yɛahile yɛ mgbanyima ne mɔ kɛkala. Ɔnva nwo mɔɔ ɔbazi biala la, bɛmaa yɛmaa yɛ nye ɛla ɛkɛ, bɛmmamaa yɛfa yɛ adwenle yɛsie bɛ sinlidɔlɛ ne mɔ azo, emomu yɛhakye kɛ Gyihova ɛlɛdua Kelaese anwo zo ahile mrenyia ɛhye mɔ mɔɔ di nɔhalɛ la adenle.

12. Kɛzi yɛ anyelazo ne bɔ yɛ adwenle nwo bane ɛ?

12 Kɛ mɔɔ bulalɛ kyɛlɛ bɔ sogyanli ati nwo bane la, zɔhane ala a yɛ ngoanelielɛ nwo anyelazo ne bɔ kɛzi yɛdwenle la anwo bane a. Kɛmɔ yɛlɛ anyelazo mɔɔ anu yɛ se la ati, ɔmaa yɛnwu kɛ ewiade ɛhye anu ninyɛne ne le mgbane. (Fel. 3:8) Yɛ anyelazo ne boa yɛ maa yɛsie yɛ nwo dii na yɛ adwenle gyinla. Wallace nee Laurinda mɔɔ sonle wɔ Africa la nwunle kɛ ɛhye le nɔhalɛ. Wɔ dapɛne nsa anu, bɛ nuhua ko mame wule yɛɛ ko noko papa wule. Ɔlua COVID-19 ewulenzane ne ati, bɛangola bɛangɔ bɛ sua zo. Wallace hɛlɛle kɛ: “Ewudwazo nwo anyelazo ne boale me maanle mendwenlenle bɛ nwo, meandwenle kɛzi ɛnee bɛde wɔ ewiade ɛhye anu kolaa na bɛawu la anwo, emomu kɛzi bɛdwazo bɛ ɛkɛ ne ala wɔ ewiade fofolɛ ne anu a bɛbayɛ la. Anyelazo ɛhye maa mesie me nwo dii wɔ mekɛ mɔɔ melɛdi nyane anzɛɛ me nwo ɛlɛdɔ bɛ la.”

13. Duzu a yɛbahola yɛayɛ amaa yɛanyia sunsum nwuanzanwuanza a?

13 “Bɛmmanua sunsum ne senle ne.” (1 Tɛs. 5:19) Pɔɔlo vale sunsum nwuanzanwuanza ne totole senle mɔɔ wɔ yɛ nu la anwo. Saa yɛlɛ Nyamenle sunsum ne a, ɔmaa yɛbɔ mɔdenle na yɛnyia ɛhulolɛ kpole kɛ yɛbayɛ mɔɔ le kpalɛ la yɛɛ ɔmaa yɛnyia anwosesebɛ kɛ yɛbazonle Gyihova. (Wlo. 12:11) Duzu a yɛbahola yɛayɛ amaa yɛanyia sunsum nwuanzanwuanza a? Yɛbahola yɛayɛ nwolɛ asɔne, yɛazukoa Nyamenle Edwɛkɛ ne mɔɔ bɛvale ye sunsum ne bɛhɛlɛle la na yɛ nee ye ahyehyɛdeɛ ne mɔɔ ye sunsum ne kile ye adenle la adu. Saa yɛyɛ ye zɔ a ɔbaboa yɛ yeamaa yɛazo “sunsum ne ma” ne.​—Gal. 5:22, 23.

Biza ɛ nwo kɛ, ‘Asoo me nyɛleɛ kile kɛ mekulo kɛ mekɔ zo menyia Nyamenle sunsum ne ɔ?’ (Nea ɛdendɛkpunli 14)

14. Amaa yɛahɔ zo yɛanyia Nyamenle sunsum ne la, duzu a ɔnle kɛ yɛyɛ a? (Eza nea nvoninli ne.)

14 Saa Nyamenle fa ye sunsum nwuanzanwuanza ne maa yɛ a, ɔwɔ kɛ yɛnea boɛ na ‘yɛannua sunsum ne senle ne.’ Nyamenle fa ye sunsum ne maa bɛdabɛ mɔɔ bɛkɔ zo bɛdwenle ninyɛne mɔɔ nwolɛ te la anwo na bɛyɛ ninyɛne mɔɔ nwolɛ te la ala. Saa yɛkɔ zo yɛdwenle ninyɛne mɔɔ nwolɛ ɛnde la anwo na yɛyɛ bie a, ɔnrɛva ye sunsum ne ɔnrɛmaa yɛ. (1 Tɛs. 4:7, 8) Eza saa yɛbanyia sunsum ne a, ɔnle kɛ yɛbu “ngapezo ne mɔ kɛ nwolɛ ɛngyia.” (1 Tɛs. 5:20) Wɔ ɛke, “ngapezo ne mɔ” kile edwɛkɛ mɔɔ Nyamenle dua ye sunsum ne azo fa maa yɛ la, bie a le Gyihova kenle ne nee kɛzi ninyɛne hyia ndɛndɛ wɔ yɛ mekɛ ye azo la anwo ngapezo ne mɔ. Yɛnye yɛ adwenle yɛnvi kenle zɔhane azo na yɛnzuzu kɛ Amagɛdɔn ɛnrɛra wɔ yɛ mekɛ ye azo. Emomu, yɛbɔ ɛbɛla kpalɛ na yɛmaa yɛ nye bolo wɔ “nyamenlezonlenlɛ kpalɛ nu” kenle ko biala yɛfa yɛkile kɛ yɛ nye la kɛ ɔnrɛhyɛ ɔbara anzɛɛ kenle zɔhane wɔ yɛ adwenle nu.​—2 Pita 3:11, 12.

“BƐZƆ NINYƐNE KƆSƆƆTI BƐNLEA”

15. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛammaa bɛanva adalɛ edwɛkɛ nee edwɛkɛ mɔɔ vi sunsum ɛtane ne mɔ ɛkɛ la bɛambɛlɛbɛla yɛ ɛ? (1 Tɛsalonaekama 5:21)

15 Ɔnrɛhyɛ, Nyamenle agbɔvolɛ balua adenle bie azo abɔ “Anzodwolɛ nee banebɔlɛ!” nwo nolo. (1 Tɛs. 5:3) Adalɛ edwɛkɛ mɔɔ vi sunsum ɛtane ne mɔ ɛkɛ la basalo ewiade amuala na yeabɛlɛbɛla menli dɔɔnwo. (Yek. 16:13, 14) Na yɛdayɛ noko ɛ? Saa ‘yɛsɔ ninyɛne kɔsɔɔti yɛnea’ a, bɛnrɛhola bɛnrɛbɛlɛbɛla yɛ. (Kenga 1 Tɛsalonaekama 5:21; nea study note.) Giliki edwɛkɛkpɔkɛ mɔɔ bɛhile ɔ bo ‘bɛzɔ bɛnlea’ la fale kɛzi ɛnee bɛsɔ nvutuke nee dwɛtɛ fufule bɛnea la anwo. Ɔti ɔhyia kɛ yɛsɔ mɔɔ yɛte anzɛɛ mɔɔ yɛkenga la yɛnea kɛ saa ɔle nɔhalɛ a. Ɛnee ɔhyia kɛ Tɛsalonaekama ne yɛ ye zɔ, na ɔbahyia kpalɛ kɛ yɛdayɛ noko yɛyɛ ye zɔ wɔ mekɛ mɔɔ anwongyelelɛ kpole ne ɛlɛbikye la. Kɛ anrɛɛ yɛbalie debie biala mɔɔ awie mɔ ka la yɛali la, yɛda adwenlenunwunlɛ ali na yɛfa mɔɔ yɛkenga anzɛɛ mɔɔ yɛte la yɛtoto mɔɔ Baebolo ne nee Gyihova ahyehyɛdeɛ ne ka la anwo. Saa yɛyɛ zɔ a, ɔnrɛmaa bɛnrɛva adalɛ edwɛkɛ biala mɔɔ vi sunsum ɛtane ne mɔ ɛkɛ la bɛnrɛbɛlɛbɛla yɛ.​—Mrɛ. 14:15; 1 Tim. 4:1.

16. Anyelazo mɔɔ gyi kpundii la boni a yɛlɛ a, na duzu a ɔka yɛ ɔmaa yɛyɛ a?

16 Yɛze kɛ Gyihova azonvolɛ banyia ngoane wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu. Noko yɛ nuhua ko biala ɛnze mɔɔ bazi ɛhyema a. (Gye. 4:14) Saa anwongyelelɛ kpole ne barado yɛ o, saa yɛbawu kolaa na yeara o, yɛze kɛ yɛkɔ zo yɛdi nɔhalɛ a yɛbanyia dahuu ngoane. Bɛdabɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bɛahɔboka Kelaese anwo wɔ anwuma. Mboane gyɛne ne badɛnla paladaese azɛlɛ zo. Bɛmaa yɛ muala yɛva yɛ adwenle yɛzie yɛ anyelazo kɛnlɛma ne azo na yɛhɔ zo yɛzinza yɛhendɛ Gyihova kenle ne!

EDWƐNE 150 Kpondɛ Nyamenle Na Nyia Ngoane

a1 Tɛsalonaekama tile 5, yɛnwu neazo nee ndonwo ngakyile mɔɔ kilehile yɛ Gyihova kenle ne mɔɔ ɔbara kenle bie la anwo debie la. Duzu a le “kenle” zɔhane, na kɛzi ɔbara ɛ? Nwane mɔ a banyia ngoane a? Nwane mɔ a bɛnrɛnyia ngoane a? Kɛzi yɛbaziezie yɛ nwo yɛamaa kenle zɔhane ɛ? Yɛbazuzu ɛzoanvolɛ Pɔɔlo edwɛkɛ ne anwo na yɛabua kpuya zɔhane mɔ.

b Nea edwɛkɛ mɔɔ ba toɔdoa zo mɔɔ ɔ ti ne se “Bɛdule Bɛ Nwo Bɛmaanle” la.