Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 45

Boa Awie Mɔ Maa Bɛli Kelaese Mɛla Zo

Boa Awie Mɔ Maa Bɛli Kelaese Mɛla Zo

“Yemɔti, bɛhɔ, bɛyɛ . . . menli me ɛdoavolɛma, . . . bɛhilehile bɛ bɛmaa bɛli ninyɛne kɔsɔɔti mɔɔ meha mehile bɛ la azo.”​—MAT. 28:19, 20.

EDWƐNE 89 Tie, Di zo, Na Nyia Nyilalɛ

MƆƆ YƐBAZUKOA *

1. Mɛla boni a Gyisɛse vale maanle wɔ Mateyu 28:18-20 a?

MƆƆ bɛdwazole Gyisɛse bɛvile ewule nu la, ɔyele ɔ nwo ɔhilele ye ɛdoavolɛma mɔɔ ɛnee bɛyia wɔ Galeli la. Ɛnee ɔkulo kɛ ɔka edwɛkɛ bie mɔɔ anwo hyia la ɔkile bɛ. Duzu edwɛkɛ ɔ? Ye edwɛkɛ ne wɔ Mateyu 28:18-20.​—Kenga.

2. Kpuya boni mɔ a yɛbazuzu nwo a?

2 Gyisɛse mɛla mɔɔ se bɛyɛ menli ɛdoavolɛma la fale Nyamenle azonvolɛ amuala anwo ɛnɛ. Ɛhye ati, bɛmaa yɛzuzu gyima mɔɔ Gyisɛse ɛva ɛmaa yɛ la anwo kpuya nsa bie anwo. Mɔɔ limoa, saa ɛye Nyamenle mɛla mɔɔ yɛkilehile ɛdoavolɛma fofolɛ la ɛsie ahane a, duzu bieko a ɔwɔ kɛ yɛyɛ a? Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, kɛ ɔkɛyɛ na nolobɔlɛma kɔsɔɔti mɔɔ wɔ asafo ne anu la aboa amaa Baebolo sukoavoma anyi sunsum nu ɛ? Mɔɔ tɔ zo nsa, kɛ ɔkɛyɛ na yɛaboa yɛ mediema mɔɔ bɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la yeamaa bɛabɔ ɛdoavolɛyɛlɛ gyima ne abo bieko ɛ?

KILEHILE BƐ MAA BƐLI ZO

3. Adehilelɛ fɔɔnwo boni mɔ a Gyisɛse hanle nwolɛ edwɛkɛ wɔ ye mɛla ne anu a?

3 Gyisɛse adehilelɛ ne mɔ anu la ɛkɛ. Ɔwɔ kɛ yɛfa ninyɛne mɔɔ yeha yehile yɛ la yɛkilehile menli. Noko ɔnle kɛ yɛmaa yɛ rɛle fi nuhua edwɛkɛ titili bie. Gyisɛse anga kɛ: ‘Bɛhilehile bɛ ninyɛne kɔsɔɔti mɔɔ meha mehile bɛ la.’ Emomu, ɔhanle kɛ: “Bɛhilehile bɛ bɛmaa bɛli ninyɛne kɔsɔɔti mɔɔ meha mehile bɛ la azo.” Amaa yɛali Gyisɛse adehilelɛ ne azo la, ɔwɔ kɛ yɛkilehile yɛ Baebolo sukoavo bie mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔyɛ nee kɛzi ɔbayɛ ye la. (Gyi. 8:31) Duzu ati ɔ?

4. Mɛla mɔɔ yɛdi zo la kile duzu? Maa neazo.

4 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛahilehile awie yɛamaa ‘yeali’ ninyɛne mɔɔ Kelaese hanle la azo ɛ? Neazo ɛhye bahola aboa yɛ yeamaa yɛade mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛyɛ la abo. Kɛzi awie mɔɔ kile menli kale ɛhanlɛ la bahola ahilehile ye sukoavoma yeamaa bɛali kale ɛhanlɛ nwo mɛla zo ɛ? Bie a ɔbalimoa yeaha nwolɛ edwɛkɛ yeahile bɛ. Noko amaa yeahilehile ye sukoavoma ne yeamaa bɛali mɛla ne azo la, ɔwɔ kɛ ɔyɛ debie bieko ɔboka nwo. Akee ɔwɔ kɛ ɔfa bɛ ɔkɔ adenle zo ɔmaa bɛka kale ne bie na ɔboa bɛ ɔmaa bɛfa mɔɔ ɔhilehilele bɛ la bɛdi gyima. Duzu a yɛbahola yɛazukoa yɛavi zɔhane neazo ne anu a?

5. (a) Duzu a Dwɔn 14:15 yɛɛ 1 Dwɔn 2:3 ka kɛ ɔwɔ kɛ yɛkilehile yɛ Baebolo sukoavoma yɛmaa bɛyɛ a? (b) Kɛzi yɛbahola yɛaboa yɛ sukoavoma yɛamaa bɛava Baebolo ngyinlazo bɛali gyima ɛ?

5 Saa yɛ nee awie mɔ ɛlɛsukoa Baebolo ne a yɛmaa bɛnwu mɔɔ Nyamenle kpondɛ kɛ yɛyɛ la. Noko tɛ yemɔ angomekye a yɛyɛ a. Ɔwɔ kɛ yɛkilehile yɛ Baebolo sukoavoma yɛmaa bɛfa mɔɔ bɛlɛsukoa la bɛbɔ bɛ ɛbɛla dahuu. (Kenga Dwɔn 14:15; 1 Dwɔn 2:3.) Yɛbahola yɛalua yɛ neazo zo yɛaboa yɛ sukoavoma yɛamaa bɛanwu kɛzi bɛbava Baebolo ne anu ngyinlazo bɛali gyima wɔ sukulu nu, gyima nu anzɛɛ mekɛ mɔɔ bɛlɛdielie bɛ nye la. Yɛbahola yɛaha kɛzi Baebolo ne anu adehilelɛ bie mɔɔ yɛvale yɛlile gyima la bɔle yɛ nwo bane anzɛɛ boale yɛ maanle yɛzile kpɔkɛ kpalɛ la anwo edwɛkɛ yɛahile bɛ. Saa yɛ nee yɛ Baebolo sukoavoma ɛlɛyɛ asɔne a, yɛbahola yɛazɛlɛ Gyihova kɛ ɔva ye sunsum nwuanzanwuanza ne ɔhile bɛ adenle.​—Dwɔn 16:13.

6. Saa yɛlɛkilehile awie mɔ yɛamaa bɛali Gyisɛse mɛla zo a, duzu bieko a ɔwɔ kɛ yɛyɛ a?

6 Saa yɛlɛkilehile awie mɔ yɛamaa bɛali Gyisɛse mɛla zo a, duzu bieko a ɔwɔ kɛ yɛyɛ a? Ɔwɔ kɛ yɛboa yɛ Baebolo sukoavoma yɛmaa bɛnyia ɛhulolɛ kɛ bɛbamaa menli arayɛ Gyisɛse ɛdoavolɛma. Bie a edwɛkɛhanlɛ gyima ne baha sukoavoma bie mɔ ɛzulolɛ. Ɔti saa yɛlɛfa adehilelɛ mɔɔ baboa yeamaa bɛ ndelebɛbo ayɛ kpole, yɛaha bɛ ahonle na yɛamaa bɛali daselɛ la yɛamaa bɛ a, ɔwɔ kɛ yɛsi abotane. Duzu a yɛbahola yɛayɛ yɛaboa sukoavoma yɛamaa bɛanyia ɛhulolɛ kɛ bɛbabɔ edwɛkpa ne nolo bɛahile awie mɔ a?

7. Kɛzi yɛbahola yɛaboa sukoavo bie yɛamaa yeanyia ɛhulolɛ kɛ ɔbabɔ edwɛkpa ne nolo yeahile awie mɔ ɛ?

7 Yɛbahola yɛabiza yɛ Baebolo sukoavo ne kpuya ɛhye mɔ: “Kɛzi Baebolo ne anu edwɛkɛ mɔɔ wɔva wɔli gyima la ɛboa wɔ ɛ? Ɛnea a ɔhyia kɛ awie mɔ noko te edwɛkɛ ɛhye ɔ? Duzu a ɛbahola wɔayɛ wɔaboa bɛ a?” (Mrɛ. 3:27; Mat. 9:37, 38) Fa trate mɔɔ boka Ninyɛne Titili Mɔɔ Yɛfa Yɛkilehile anwo la kile wɔ sukoavo ne na maa ɔkpa nuhua mɔɔ ɔsuzu kɛ ye mbusuafoɔ, ɔ gɔnwo mɔ anzɛɛ menli mɔɔ ɔ nee bɛ yɛ gyima anye balie nwo la. Fa trate ɛhye mɔ bie maa sukoavo ne. Akee kile ye kɛzi ɔbahola yealua adenle kɛnlɛma zo yeava trate ɛhye mɔ bie yeamaa la. Saa yɛ sukoavo bie bayɛ nolobɔlɛnli mɔɔ bɛtɛsɔnenle ye a, ɔwɔ kɛ yɛ nee ye kɔ daselɛlilɛ na yɛboa ye.​—Nol. 4:9, 10; Luku 6:40.

KƐZI ASAFO NE BOA BAEBOLO SUKOAVOMA MAA BƐNYI SUNSUM NU LA

8. Kɛmɔti a ɔhyia kɛ yɛ Baebolo sukoavoma nyia Nyamenle nee bɛ gɔnwo mɔ anwo ɛlɔlɛ kpole ɛ? (Eza nea ɛlɛka “ Kɛzi Yɛbamaa Yɛ Sukoavoma Anyia Nyamenle Anwo Ɛlɔlɛ Kpole La.”)

8 Kakye kɛ Gyisɛse zele yɛ kɛ yɛhilehile awie mɔ yɛmaa “bɛli ninyɛne kɔsɔɔti” mɔɔ yehilehile yɛ la azo. Amaa yɛahola yɛayɛ zɔ la kyesɛ yɛkulo Nyamenle nee yɛ gɔnwo. Mɛla nwiɔ ɛhye boa wɔ edwɛkɛhanlɛ nee ɛdoavolɛyɛlɛ gyima ne anu. (Mat. 22:37-39) Adenle boni azo? Ɛlɔlɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa Nyamenle nee menli la a ka yɛ maa yɛka edwɛkpa ne a. Wɔ sukoavoma bie mɔ afoa nu, edwɛkɛhanlɛ gyima ne ka bɛ ɛzulolɛ. Noko yɛbahola yɛamaa bɛ anwosesebɛ kɛ, ɔlua Gyihova moalɛ zo ngyikyingyikyi bɛbahola bɛali sonla nwo ɛzulolɛ zo. (Edw. 18:1-3; Mrɛ. 29:25) Ɛlɛka ne mɔɔ boka edwɛkɛ ɛhye anwo la kile mɔɔ yɛbahola yɛayɛ yɛaboa yɛ sukoavoma yɛamaa bɛanyia Nyamenle anwo ɛlɔlɛ kpole la. Duzu a asafo ne noko bahola ayɛ aboa ɛdoavolɛma fofolɛ amaa bɛanyia ɛlɔlɛ kpole a?

9. Wɔ ahenle mɔɔ ɛlɛsukoa kale ɛhanlɛ la ndonwo ne anu, duzu a boa ye maa ɔsukoa ninyɛne dɔɔnwo a?

9 Suzu ahenle mɔɔ ɛlɛsukoa kale ɛhanlɛ la ndonwo ne anwo bieko. Saa ɔlɛka kale ne a, duzu a baboa ye yeamaa yeazukoa ninyɛne dɔɔnwo wɔ mekɛ mɔɔ ahenle mɔɔ ɛlɛkile ye la de ye foa ko la ɛ? Ɔwɔ kɛ ɔtie ahenle mɔɔ ɛlɛkile ye la na ɔnea delavama gyɛne mɔɔ ɛlɛka bɛ kale ɛdeɛ ne kpalɛ la. Kɛ neazo la, saa delava bie fi atiakunlukɛnlɛma nu maa ɔ gɔnwo se di ɔ nyunlu a, ahenle mɔɔ ɛlɛkile ye la bahwe ye adwenle ahɔ zo. Anzɛɛ saa delava bie ka ye kɛnlaneɛ ne aze amaa yeangua ɔ gɔnwo mɔ delavama anye azo a, ɔbamaa ye anwosesebɛ kɛ ɔdaye noko ɔyɛ ye zɔ. Neazo ɛhye mɔ bamaa yeanwu ninyɛne mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔyɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɔlɛka kale la.

10. Duzu a baboa Baebolo sukoavo bie yeamaa yeanyi sunsum nu a?

10 Zɔhane ala a, Baebolo sukoavo mɔɔ ɛlɛfa ngoane adenle ne azo la sukoa debie fi ye kilehilevolɛ nee Gyihova azonvolɛ gyɛne neazo kpalɛ ne anu a. Ɔti duzu a baboa Baebolo sukoavoma kpalɛ yeamaa bɛanyi sunsum nu a? Ɔwɔ kɛ bɛba yɛ debiezukoalɛ ne mɔ bie. Duzu ati ɔ? Mɔɔ bɛbade ye wɔ debiezukoalɛ ne mɔ abo la bamaa bɛazukoa ninyɛne dɔɔnwo, bɛ diedi nu amia na yeaboa bɛ yeamaa bɛanyia Nyamenle anwo ɛlɔlɛ kpole. (Gyi. 15:30-32) Bieko, saa ɔba debiezukoalɛ a, ye kilehilevolɛ ne bava ye ahile mediema mɔɔ bɛyiale ye tɛnlabelɛ ne bie na bɛgyinlanle ɔ nloa la. Sukoavo ne banwu mediema mɔɔ ɛlɛda ɛlɔlɛ ali wɔ asafo ne anu la neazo kɛnlɛma ne. Neazo bie mɔ ɛne.

11. Neazo boni mɔ a bie a sukoavo bie banwu ye wɔ asafo ne anu a, na kɛzi bɛbahola bɛanyia ɔ nwo zo tumi ɛ?

11 Baebolo sukoavo bie mɔɔ ɔ ngomekye ɔlɛtete ɔ mra la ɛnwu adiema raalɛ bie mɔɔ ɔdaye noko ɔ ngomekye ɔlɛtete ɔ mra la. Mɔɔ ɔnwunle kɛzi adiema raalɛ ne bɔ mɔdenle fa ɔ mra ngakula ne mɔ ba debiezukoalɛ la, ɔhanle ye ahonle kpalɛ. Baebolo sukoavo bie mɔɔ ɔyɛ se kɛ ɔbagyakyi sigalɛte ɛnlonlɛ la ɛnwu nolobɔlɛnli bie mɔɔ ɛnee lɛ ye ngyegyelɛ ne bie na yehola yeli zolɛ la. Nolobɔlɛnli ne hanle kɛzi Gyihova anwo ɛlɔlɛ kpole mɔɔ ɔnyianle la hanle ye maanle ɔlile Nyamenle mɛla ne mɔ azo la ɔhilele ye. (2 Kɔl. 7:1; Fel. 4:13) Mɔɔ adiema ne hanle mɔɔ ɔboale ye ɔwiele la, ɔmaanle sukoavo ne anwosesebɛ kɛ, “Ɛdawɔ noko ɛbahola wɔagyakyi.” Ɔti sukoavo ne nyianle anwodozo kɛ ɔbahola yeagyakyi. Bɛlɛra bie mɔɔ ɛlɛsukoa Baebolo ne la ɛnwu Dasevolɛ bɛlɛra bie mɔɔ ɔ nye die kpalɛ la. Mɔɔ Baebolo sukoavo ne nwunle kɛzi adiema bɛlɛra ne anye die la, ɛnee ɔkulo kɛ ɔnwu deɛmɔti dahuu ɔ nye die la.

12. Duzu ati a yɛkola yɛka kɛ awie biala mɔɔ wɔ asafo ne anu la boa Baebolo sukoavoma ɛ?

12 Saa Baebolo sukoavoma nwu nolobɔlɛma ngakyile mɔɔ di nɔhalɛ la a, bɛ neazo ne maa ɔte Kelaese mɛla ne mɔɔ se yɛhulo Nyamenle nee yɛ gɔnwo mɔ la abo kpalɛ. (Dwɔn 13:35; 1 Tim. 4:12) Kɛ mɔɔ yɛlimoa yɛnwunle ye la, eza Baebolo sukoavo ne bahola azukoa debie avi nolobɔlɛma mɔɔ yiale ye ngyegyelɛ ne bie la anwubielɛ ne anu. Neazo ɛhye mɔ maa sukoavo ne nwu ye kɛ, ɔdaye noko ɔbahola yeayɛ nzenzaleɛ na yeayɛ Kelaese ɛdoavolɛ. (Dit. 30:11) Awie biala mɔɔ wɔ asafo ne anu la bahola ayɛ debie aboa Baebolo sukoavoma yeamaa bɛanyi sunsum nu. (Mat. 5:16) Duzu a ɛyɛ ɛmaa Baebolo sukoavoma mɔɔ ba debiezukoalɛ la anwosesebɛ a?

BOA MENLI MƆƆ ƐGYAKYI DASELƐLILƐ ƐHƆLƐ LA MAA BƐBƆ Ɔ BO BIEKO

13-14. Kɛzi Gyisɛse nee ye ɛzoanvolɛma mɔɔ ɛnee bɛ sa nu ɛdo la lile ɛ?

13 Yɛkulo kɛ yɛboa yɛ mediema mɔɔ ɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la yɛmaa bɛdi Kelaese edwɛkɛ mɔɔ se yɛyɛ ɛdoavolɛma la azo bieko. Kɛzi Gyisɛse nee ye ɛzoanvolɛma mɔɔ ɛnee bɛ sa nu ɛdo la lile la maa yɛnwu mɔɔ yɛbahola yɛayɛ ye ɛnɛ la.

14 Mɔɔ ɔka ekyi bɛku Gyisɛse la, ye ɛzoanvolɛma ne amuala ‘nriandile gyakyile ye.’ (Maake 14:50; Dwɔn 16:32) Duzu a Gyisɛse yɛle wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee ye ɛzoanvolɛma ne asa nu ɛdo la ɛ? Mɔɔ bɛdwazole Gyisɛse la anzi mekɛ ekyi, ɔzele ye ɛdoavolɛma ne bie mɔ kɛ: “Bɛmmasulo! Bɛhɔbɔ me mediema ne mɔ amaneɛ kɛ [bɛdwazo me].” (Mat. 28:10a) Gyisɛse amkpo ye ɛzoanvolɛma ne. Ɔnva nwo kɛ bɛkpole ye la, ɛnee ɔtɛfɛlɛ bɛ “me mediema.” Gyisɛse zele bɛ anwunvɔne na ɔvale bɛ ɛtane ɔhyɛle bɛ kɛ mɔɔ Gyihova yɛ la.​—2 Arl. 13:23.

15. Kɛzi bɛdabɛ mɔɔ bɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la edwɛkɛ ne ka yɛ ɛ?

15 Zɔhane ala a yɛdayɛ noko yɛdwenle bɛdabɛ mɔɔ bɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la anwo kpalɛ a. Bɛle yɛ mediema na yɛkulo bɛ! Yɛtɛkakye gyima ɛsesebɛ mɔɔ bɛyɛle ye mekɛ bie la, bie mɔ bɔbɔ yɛle ye ɛvolɛ dɔɔnwo. (Hib. 6:10) Yɛ nwo dɔ bɛ kpalɛ! (Luku 15:4-7) Kɛ mɔɔ Gyisɛse yɛle la, kɛzi yɛbahile kɛ yɛdwenle bɛ nwo ɛ?

16. Kɛzi yɛbahile kɛ yɛdwenle yɛ mediema mɔɔ bɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la anwo ɛ?

16 To ɛsalɛ fɛlɛ bɛ. Adenle ko mɔɔ Gyisɛse luale zo maanle ye ɛzoanvolɛma ne mɔɔ ɛnee bɛ sa nu ɛdo la anwosesebɛ la a le kɛ ɔmaanle bɛyiale ye. (Mat. 28:10b; 1 Kɔl. 15:6) Zɔhane ala a ɛnɛ noko, saa yɛ mediema mɔɔ ɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la ɛmba debiezukoalɛ a ɔwɔ kɛ yɛmaa bɛ anwosesebɛ kɛ bɛrɛla a. Yɛze kɛ bie a ɔwɔ kɛ yɛto ɛsalɛ yɛfɛlɛ bɛ fane dɔɔnwo na bɛara. Nɔhalɛ nu, Gyisɛse anye liele kɛ ye ɛdoavolɛma ne rayiale ye la.​—Fa toto Mateyu 28:16 yɛɛ Luku 15:6 anwo.

17. Saa adiema bie mɔɔ ɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la ba debiezukoalɛ a, kɛzi ɔwɔ kɛ yɛyɛ yɛ nyɛleɛ ɛ?

17 Die bɛ kɛnlɛma. Gyisɛse maanle ye ɛdoavolɛma ne anye liele; mɔɔ bɛrale la ɔbikyele bɛ na ɔ nee bɛ dendɛle. (Mat. 28:18) Saa awie mɔɔ ɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la ba Belemgbunlililɛ Asalo a, duzu a yɛbayɛ a? Ɔwɔ kɛ yɛfi yɛ ɛhulolɛ nu yɛdie ye kɛnlɛma. Mɔlebɛbo ne bie a yɛnrɛnwu mɔɔ yɛka a. Noko amaa ɔ ti anzi aze la, yɛbahola yɛaha kɛ yɛ nye ɛlie kɛ yɛnwu ye la.

18. Kɛzi yɛbamaa nolobɔlɛma mɔɔ ɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la anwosesebɛ ɛ?

18 Maa bɛ anwosesebɛ. Bie a Gyisɛse ɛdoavolɛma ne dele nganeɛ kɛ bɛnrɛhola bɛnrɛha edwɛkɛ ne wɔ ewiade amuala. Gyisɛse hanle hilele ye ɛdoavolɛma ne kɛ, “Me nee bɛ lua dahuu” ɔvale ɔmaanle bɛ anwosesebɛ. (Mat. 28:20) Asoo ɛhye boale ye ɛdoavolɛma ne. Ɛhɛe. Yeangyɛ, bɛ nye bolole ‘bɛhilehilele na bɛhanle edwɛkpa ne.’ (Gyi. 5:42) Nolobɔlɛma mɔɔ ɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la noko hyia anwosesebɛ ɛmaanlɛ. Bie a bɛsulo kɛ bɛbabɔ daselɛlilɛ bo bieko. Yɛbahola yɛamaa bɛanyia anwodozo kɛ yɛ nee bɛ bahɔ daselɛlilɛ. Saa bɛnyia nwo a yɛ nee bɛ bahɔ. Saa bɛbɔ edwɛkpa ne nolobɔlɛ bo bieko a, bɛ nye bɛalie kɛ yɛlɛboa bɛ la. Saa yɛmaa bɛnwu ye kɛ bɛle yɛ mediema a, ɔbamaa bɛ nwo ayɛ se bieko na anyelielɛ ara asafo ne anu.

YƐKULO KƐ YƐWIE GYIMA MƆƆ BƐVA BƐWULA YƐ SA LA

19. Duzu a le debie titili mɔɔ yɛkulo kɛ yɛyɛ a, na duzu ati ɔ?

19 Yɛyɛ ɛdoavolɛyɛlɛ gyima ne yɛahɔdwu kenlenzu? Kɔkpula mekɛ ɛhye awieleɛ. (Mat. 28:20; Nea Edwɛkɛbohilelɛ, “Mekɛ ɛhye awieleɛ.”) Asoo yɛbahola yɛayɛ mɔɔ Gyisɛse hanle la? Yɛbɔ kpɔkɛ kɛ yɛyɛ zɔ! Yɛ nye die kɛ yɛbava yɛ mekɛ, yɛ anwosesebɛ, nee yɛ ezukoa yɛakpondɛ “bɛdabɛ mɔɔ bɛ subane kile kɛ bɛfɛta dahuu ngoane la.” (Gyi. 13:48) Saa yɛyɛ ɛhye a, ɛnee yɛlɛsukoa Gyisɛse neazo ne. Ɔhanle kɛ: “Me aleɛ a le kɛ mebayɛ ahenle mɔɔ zoanle me la ɛhulolɛdeɛ na meawie ye gyima ne.” (Dwɔn 4:34; 17:4) Yemɔ a le debie titili mɔɔ yɛkulo kɛ yɛyɛ a. Yɛkulo kɛ yɛwie gyima mɔɔ bɛva bɛwula yɛ sa la. (Dwɔn 20:21) Na yɛkulo kɛ awie mɔ nee bɛdabɛ mɔɔ bɛgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la nee yɛ bɔ nu yɛ gyima ɛhye.​—Mat. 24:13.

20. Kɛ mɔɔ Felepaema 4:13 kile la, duzu ati a yɛbahola yɛawie gyima mɔɔ Gyisɛse ɛva ɛwula yɛ sa la ɛ?

20 Ɔnla aze kɛ yɛbayɛ mɔɔ Gyisɛse se yɛyɛ la. Noko tɛ yɛ ngomekye a yɛlɛyɛ gyima ɛhye a. Gyisɛse bɔle ɛwɔkɛ kɛ ɔ nee yɛ balua. “Kɛ Kelaese ɛdoavolɛma la,” “Nyamenle le yɛ gɔnwo gyimayɛvo” wɔ ɛdoavolɛyɛlɛ gyima ɛhye anu. (1 Kɔl. 3:9; 2 Kɔl. 2:17) Ɔti yɛbahola yɛawie gyima ne. Nea nwolɛ adenle kpole nee anyelielɛ mɔɔ ɔle kɛ yɛlɛyɛ gyima ɛhye na eza yɛlɛboa awie mɔ yɛamaa bɛayɛ bie a!​—Kenga Felepaema 4:13.

EDWƐNE 79 Kilehile Bɛ Maa Bɛgyinla Kpundii

^ ɛden. 5 Gyisɛse zele ye ɛdoavolɛma kɛ bɛyɛ menli ye ɛdoavolɛma na bɛhilehile bɛ bɛmaa bɛli ninyɛne kɔsɔɔti mɔɔ yeha yehile bɛ la azo. Edwɛkɛ ɛhye bahilehile kɛzi yɛbali Gyisɛse adehilelɛ ɛhye azo la anu.

^ ɛden. 66 NVONINLI NWO EDWƐKƐ: Adiema raalɛ ne ɛlɛboa ye Baebolo sukoavo yeamaa yeanwu mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔyɛ na yeanyia Nyamenle anwo ɛlɔlɛ kpole la. Akee sukoavo ne ɛlɛfa nzuzulɛ nsa mɔɔ ye Baebolo kilehilevolɛ ne vale maanle ye la yeali gyima.