Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Ɔle Tumivolɛ Bedevinli Noko Ɔdwenle Awie Mɔ Anwo

Ɔle Tumivolɛ Bedevinli Noko Ɔdwenle Awie Mɔ Anwo

“[Gyihova ze] kɛ yɛsi yɛde la; ɔkakye kɛ yɛle ndɛtɛlɛ ala.”​—EDW. 103:14.

EDWƐNE: 30, 10

1, 2. (a) Kɛzi adenle mɔɔ Gyihova dua zo nee menli di la le ngakyile fi alesama mɔɔ lɛ tumi la ɛdeɛ nwo ɛ? (b) Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a?

MENLI mɔɔ lɛ tumi na bɛlie duma la “kile bɛ tumi” wɔ menli nwo zo, bie bɔbɔ a bɛsisi bɛ. (Mat. 20:25; Nol. 8:9) Gyihova ɛnyɛ zɔ! Ɔnva nwo kɛ ɔle Tumivolɛ Bedevinli la, ɔdwenle alesama mɔɔ bɛnli munli la anwo kpalɛ. Ɔ ti akunlu le kɛnlɛma yɛɛ ɔdwenle kɛzi yɛte nganeɛ nee mɔɔ hyia yɛ la anwo. Ɔmmaa yɛnyɛ mɔɔ yɛnrɛhola ye yɛ la, ɔluakɛ “ɔkakye kɛ yɛle ndɛtɛlɛ ala.”​—Edw. 103:13, 14.

2 Baebolo ne maa yɛnwu neazo ngakyile mɔɔ kile kɛ Nyamenle dwenle ye azonvolɛ anwo la. Maa yɛzuzu nuhua nsa anwo. Mɔɔ limoa, nrɛlɛbɛ adenle mɔɔ Nyamenle luale zo maanle kakula Samoɛle hɔhanle ndɛnebualɛ edwɛkɛ hilele Ɛsɔfo Kpanyinli Yilae la; mɔɔ tɔ zo nwiɔ, kɛzi Gyihova nyianle Mosisi anwo abotane yɛɛ mɔɔ tɔ zo nsa, anwunvɔnezelɛ adenle mɔɔ Nyamenle luale zo yele Yizilayɛma vile Yigyibiti la. Mekɛ mɔɔ yɛlɛsuzu neazo ɛhye mɔ anwo la, yɛ mɔɔ bɛkilehile yɛ wɔ Gyihova anwo nee ɛzukoalɛdeɛ mɔɔ wɔ nu la nzonlɛ.

ƆLALE ATIAKUNLUKƐNLƐMA ALI ƆHILELE KAKULA NRENYIA BIE

3. Duzu azibɛnwo edwɛkɛ a zile kakula Samoɛle anwo zo kenle ko nɔɔzo a, na duzu kpuya a ba adwenle nu a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

3 Mɔɔ Samoɛle bɔle ɔ bo kɛ ɔyɛ gyima wɔ ndanlɛsua ne anu la, ɛnee ɔle kakula. (1 Sa. 3:1) Kenle ko nɔsolɛ bie mɔɔ Samoɛle hɔlale la, azibɛnwo debie bie zile. * (Kenga 1 Samoɛle 3:2-10.) Ɔdele kɛ bɛlɛfɛlɛ ye. Ɛnee Samoɛle dwenle kɛ Ɛsɔfo Kpanyinli Yilae a ɛlɛfɛlɛ ye a, yemɔti ɔvile ɛbulɛ nu ɔhɔle ye ɛkɛ ne na ɔzele ye kɛ: “Ɛlɛfɛlɛ me, mera.” Noko Yilae hanle kɛ, tɛ ɔdaye a ɔlɛfɛlɛ ye a. Mɔɔ ɛhye doale zo fane nwiɔ la, Yilae nwunle kɛ Nyamenle kulo kɛ ɔtendɛ ɔkile Samoɛle. Yemɔti ɔhilele Samoɛle kɛzi ɔwɔ kɛ ɔdie zo la. Duzu ati a Gyihova anlua anwumabɔvolɛ nwo zo anye ɔ nwo angile Samoɛle mekɛ mɔɔ limoa la ɛ? Baebolo ne ɛnga, noko kɛzi ninyɛne hɔle ye la maa yɛnwu kɛ, ɛnee Gyihova dwenle kakula Samoɛle anwo. Adenle boni azo?

4, 5. (a) Kɛzi Samoɛle yɛle ye nyɛleɛ wɔ gyima mɔɔ Nyamenle vale maanle ye la anwo ɛ, na aleɛ hyenle la kɛzi ninyɛne hɔle ye ɛ? (b) Duzu a edwɛkɛ ɛhye kilehile yɛ wɔ Gyihova anwo a?

4 Kenga 1 Samoɛle 3:11-18. Gyihova Mɛla ne ka kɛ ɔwɔ kɛ ngakula bu mgbanyima, titili menli mɔɔ lɛ tumi la. (Ade. 22:28; Sɛl. 19:32) Ɛnea a, aleɛ kye a Samoɛle bahola ava akɛnrasesebɛ adwazo ahɔha Nyamenle ndɛnebualɛ edwɛkɛ ne ahile Yilae ɔ? Kyɛkyɛ! Nɔhalɛ nu, Baebolo ne maa yɛnwu kɛ, ɛnee Samoɛle “sulo kɛ ɔkɛha mɔɔ ɔnwunle ye la ɔkɛhile Yilae.” Noko Nyamenle maanle Yilae nwunle kɛ Ɔlɛfɛlɛ Samoɛle. Ɔti, Yilae zele Samoɛle kɛ ɔha debie biala ɔhile ye. Ɔhanle kɛ: “Debie biala mɔɔ wɔde la, [mmafa ɛfea] me.” Samoɛle yɛle tieyɛ na “ɔhanle debie biala” ɔhilele ye.

5 Mɔɔ Samoɛle hanle la anzi Yilae anwo. Ɛnee ɔ nee mɔɔ “Nyamenle kpɔmavolɛ” bie mɔɔ bɛambɔ ye duma hanle hilele Yilae la yia. (1 Sa. 2:27-36) Samoɛle nee Yilae edwɛkɛ ne maa yɛnwu kɛ, Gyihova ze nrɛlɛbɛ yɛɛ ɔdwenle yɛ nwo.

6. Duzu a yɛsukoa yɛfi kɛzi Nyamenle boale kakula Samoɛle la anu a?

6 Ɛle kakula ɔ? Saa ɔle zɔ a, kakula Samoɛle edwɛkɛ ne maa yɛnwu kɛ, Gyihova ze ngyegyelɛ biala mɔɔ ɛlɛyia ye la yɛɛ ɔte wɔ nganeɛdelɛ bo. Bie a ɛse nyiane kɛ ɛbaha Belemgbunlililɛ edwɛkɛ ne wɔahile mgbanyima anzɛɛ ɔnla aze ɔmmaa wɔ kɛ ɛbayɛ ngakyile wɔ ɛ tipɛnema avinli. Nyia anwodozo kɛ Gyihova kulo kɛ ɔboa wɔ. Yemɔti ka wɔ edwɛkɛ kile ye wɔ asɔneyɛlɛ nu. (Edw. 62:8) Dwenledwenle Baebolo nu neazo le kɛ kakula Samoɛle ɛdeɛ ne anwo. Na ka nwolɛ edwɛkɛ kile ɛ gɔnwo mɔ Kilisienema, mgbanyinli nee ngakula mɔɔ ɛyia tɛnlabelɛ ko ne ala na bɛhola bɛli nwolɛ gyima la. Nɔhalɛ nu, bɛbaha kɛzi Gyihova boale bɛ wɔ adenle mɔɔ ɛnee bɛ nye ɛnla azo la anwo edwɛkɛ bɛahile wɔ.

ƆDWENLENLE MOSISI ANWO

7, 8. Kɛzi Gyihova hilele kɛ ɔdwenle Mosisi anwo wɔ adenle mɔɔ yɛ nwanwane la azo ɛ?

7 Mɔɔ Mosisi nyianle ɛvolɛ 80 la, Gyihova maanle ye gyima kpole bie. Ɛnee ɔwɔ kɛ Mosisi die Yizilayɛma ɔfi akɛlɛyɛlɛ nu wɔ Yigyibiti. (Ade. 3:10) Mɔɔ ɔyɛle mboaneneavolɛ gyima ɛvolɛ 40 wɔ Medean na bɛvale gyima ɛhye bɛmaanle ye la ɔzinle ɔ nwo. Ɔhanle kɛ: “Na nwane bɔbɔ a le medame, mɔɔ mekɔ Yigyibiti belemgbunli anyunlu, meahɔye Yizilayɛma meavi Yigyibiti a?” Nyamenle maanle Mosisi anwosesebɛ kɛ: “Me nee wɔ balua.” (Ade. 3:11, 12) Eza ɔbɔle ɛwɔkɛ kɛ: Yizilayɛ mgbanyima ne mɔ “badie ɛ ne.” Yemɔ bɔbɔ, Mosisi buale kɛ: “Na saa . . . bɛandie me ɛ?” (Ade. 3:18; 4:1) Ɛnee Mosisi ɛnlie mɔɔ Gyihova ɛlɛka la ɛnli! Noko, Gyihova nyianle abotane. Ɔmaanle Mosisi nyianle tumi bɔbɔ mɔɔ ɔbava yeayɛ nwanwane ninyɛne la, ɛhye maanle ɔrayɛle dasanli mɔɔ limoa mɔɔ holale yɛle nwanwane ninyɛne a.​—Ade. 4:2-9, 21.

8 Kɛmɔ ɛnee Mosisi ɛngulo kɛ ɔyɛ gyima ne la ati, ɔhanle kɛ ɔ nloa ɛtɛtele. Nyamenle buale ye kɛ: “Mebade ɛ nloa na meahilehile wɔ mɔɔ ɛbaha la.” Asoo Mosisi liele dole nu ɔ? Kyɛkyɛ, ɔzele Nyamenle kɛ ɔzoa awie fofolɛ. Ɛhye maanle Gyihova vale ɛya. Noko ɔlale ndelebɛbo ali. Kɛmɔ ɛnee Nyamenle dwenle Mosisi nganeɛdelɛ nwo la ati, ɔkpale Aalɔn kɛ ɔyɛ Mosisi kpɔmavolɛ.​—Ade. 4:10-16.

9. Gyihova nyianle Mosisi anwo abotane yɛɛ ɔdwenlenle ɔ nwo, kɛzi ɛhye boale Mosisi wɔ ye gyima ne anu ɛ?

9 Duzu a edwɛkɛ ɛhye maa yɛnwu ye wɔ Gyihova anwo a? Kɛ Nyamenle Tumivolɛ Bedevinli la, anrɛɛ ɔbahola yeanwunlonwunla Mosisi amaa yeabɛlɛ ɔ nwo aze ndɛndɛ. Noko, Gyihova lale abotane nee atiakunlukɛnlɛma ali, ɔbɔle mɔdenle kɛ ɔbamaa ye sonvolɛ bɛlɛvo ne anwosesebɛ. Asoo adenle ɛhye mɔɔ Gyihova luale zo lile ninyɛne nwo gyima la boale? Kpalɛ kpalɛ! Mosisi rayɛle adekilevo mɔɔ bɔ mɔdenle na ɔ nee awie mɔ lile kɛ mɔɔ Gyihova nee ye lile la.​—Ɛdi. 12:3.

Asoo ɛsukoa Gyihova wɔ kɛzi ɛ nee awie mɔ di la anu? (Nea ɛdendɛkpunli 10

10. Saa yɛsukoa kɛzi Gyihova dwenle menli nwo la a, kɛzi ɔbaboa yɛ ɛ?

10 Mɔɔ yɛsukoa yɛfi nu la: Ɛle kunli, wovolɛ anzɛɛ asafo nu kpanyinli ɔ? Saa ɔle zɔ a, ɛnee bɛmaa wɔ tumi. Nea kɛzi ɔhyia kɛ ɛbazukoa Gyihova ɔlua menli mɔɔ wɔ ɛ bo mɔɔ ɛbadwenle bɛ nwo, wɔala atiakunlukɛnlɛma ali wɔahile bɛ na wɔanyia bɛ nwo abotane la azo a! (Kɔl. 3:19-21; 1 Pita 5:1-3) Saa ɛbɔ mɔdenle ɛsukoa Gyihova nee Gyisɛse Kelaese mɔɔ le Mosisi Kpole ne la a, awie mɔ bahola abikye wɔ yɛɛ ɛbamaa bɛ nye alie. (Mat. 11:28, 29) Eza ɛbayɛ neazo kɛnlɛma mɔɔ bɛbahola bɛazukoa a.​—Hib. 13:7.

DIEVOLƐ MƆƆ LƐ TUMI NOKO ƆDWENLE MENLI NWO

11, 12. Mɔɔ Gyihova ye Yizilayɛma avi Yigyibiti la, kɛzi ɔmaanle bɛdele nganeɛ kɛ bɛlɛ banebɔlɛ ɔti ɔnle kɛ bɛsulo ɛ?

11 Mɔɔ Yizilayɛma vile Yigyibiti wɔ ɛvolɛ 1513 K.Y.M. la, ɛnee bɛbo mgbe nsa. Wɔ ekpunli zɔhane anu, ɛnee ngakula, mgbanyima yɛɛ menli mɔɔ bɛnde kpɔkɛ anzɛɛ wuliravolɛma bɔbɔ wɔ nu. Ɛnee ɔbahyia Adekilevolɛ mɔɔ lɛ ndelebɛbo na ɔdwenle menli nwo la na yeahola yeali menli ɛwolaa ɛhye anyunlu yeamaa bɛavi Yigyibiti. Gyihova luale Mosisi anwo zo yɛle zɔ. Ɛhye ati, Yizilayɛma ne dele nganeɛ kɛ bɛlɛ banebɔlɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee bɛlɛfi ɛleka mɔɔ bɛdɛnla dedee la.​—Edw. 78:52, 53.

12 Kɛzi Gyihova maanle ye menli ne dele nganeɛ kɛ bɛlɛ banebɔlɛ ɔti ɔnle kɛ bɛsulo ɛ? Debie ko a le kɛ, ɔyele bɛ ɔvile Yigyibiti wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee bɛwie bɛ nwo boɔboa “wɔ konle nu la.” (Ade. 13:18) Kɛzi bɛhyehyɛle Yizilayɛma la maanle bɛnwunle kɛ bɛ Nyamenle ne nee bɛ lua. Bieko, Gyihova lale ɔ nwo ali hilele bɛ ɔluakɛ, “alehyenlɛ nu ɔyɛle amungu . . . [yɛɛ] ɔyɛle senle guaanye” wɔ aledwolɛ nu. (Edw. 78:14) Ɛnee Gyihova ɛlɛka ahile bɛ kɛ: “Bɛmmasulo. Me nee bɛ lua kɛ mekile bɛ adenle na meabɔ bɛ nwo bane.” Nɔhalɛ nu, ɛnee ɔnrɛhyɛ na bɛahyia anwodozo ɛhye anwo!

Kɛzi Gyihova hilele kɛ ɔdwenle Yizilayɛma anwo wɔ Nyevile Kɔkɔlɛ ne anu ɛ? (Nea ɛdendɛkpunli 13)

13, 14. (a) Kɛzi Gyihova hilele kɛ ɔdwenle Yizilayɛma anwo wɔ Nyevile Kɔkɔlɛ ne anu ɛ? (b) Kɛzi Gyihova hilele kɛ ɔlɛ tumi ɔtɛla Yigyibitima ɛ?

13 Kenga Adendulɛ 14:19-22. Pɛ ye nvoninli kɛ ɛwɔ ɛkɛ ne bie, bɛha Nyevile Kɔkɔlɛ ne yɛɛ Falo nee ye ɛlɔnema ne avinli. Akee Nyamenle yɛle debie bie. Ɔmaanle amungu mpila ne mɔɔ wɔ bɛ nyunlu la pɛle lile bɛ nzi, na ɔzile Yigyibitima adenle. Kɛkala awozinli ɛva Yigyibitima. Noko wienyi wɔ ɛleka mɔɔ ɛwɔ la! Akee Mosisi tende ɔ sa wɔ nyevile ne azo, na aduduleɛ anwoma anu ɛsesebɛ bie maanle adenle kpole bie lale nyevile ne anu hɔdwule ɔ nzi nehane. Na ɛ nee wɔ abusua ne yɛɛ menli gyɛne nee nane nane ne mɔ lua nu bɛlɛkɔ. Akee ɛnwu azibɛnwo debie bie. Azɛlɛ ne anwo ɛnle mɛtɛlɛmɛtɛlɛ yɛɛ ɔnle teteletetele. Ɔle resee yɛɛ ɔle ketekete ɔti ɛlua zo a ɔnyɛ se. Ɔti, bɛdabɛ mɔɔ bɛ nwo ɛnyɛ ndɛ fee bɔbɔ la pɛle hɔle ɔ nzi lɔ.

14 Kenga Adendulɛ 14:23, 26-30. Mɔɔ ɛhye mɔ amuala ɛlɛkɔ zo la, ɛnee Falo mɔɔ le anwomemaazo yɛɛ koasea la doa bɛ wɔ nyevile ne anu. Akee Mosisi dendenle ɔ sa wɔ nyevile ne azo bieko. Na nyevile ne mɔɔ ɛyɛ kɛ bane nwiɔ la ka bɔ nu ndɛndɛ kɛ mɔɔ nyevile mɔɔ tu ba sua zo yɛ la. Ɔhunle Falo nee ye ɛlɔnema ne amuala!​—Ade. 15:8-10.

15. Duzu a edwɛkɛ ɛhye maa ɛnwu ye wɔ Gyihova anwo a?

15 Edwɛkɛ ɛhye ɛmaa yɛnwu kɛ Gyihova le ngyehyɛleɛ Nyamenle, ɛhye maa yɛte nganeɛ kɛ yɛlɛ banebɔlɛ ɔti yɛnzulo. (1 Kɔl. 14:33) Eza Gyihova maa ɔda ali kɛ ɔle mboaneneavolɛ mɔɔ lɛ ɛlɔlɛ na ɔdwenle ye menli nwo wɔ ndenle ngakyile zo. Ɔnea bɛ kpalɛ yɛɛ ɔbɔ bɛ nwo bane ɔfi bɛ agbɔvolɛ nwo. Nea kɛzi nɔhalɛ ɛhye mɔ maa yɛ anwosesebɛ wɔ mekɛ mɔɔ yɛlɛbikye ewiade ɛhye awieleɛ ne a!​—Mrɛ. 1:33.

16. Saa yɛsuzu kɛzi Gyihova liele Yizilayɛma la anwo a, kɛzi ɔbaboa yɛ ɛ?

16 Ɛnɛ noko, Gyihova dwenle ye menli nwo kɛ ekpunli​—sunsum nu yɛɛ nwonane nu. Ɔbahɔ zo yeayɛ zɔ wɔ anwongyelelɛ kpole ne mɔɔ ɛlɛba ndɛndɛ la anu. (Yek. 7:9, 10) Yemɔti kɛ Nyamenle menli la, saa yɛle mgbanyinli o, ngakula o, saa yɛte kpɔkɛ o, yɛnde kpɔkɛ o, yɛ ahonle ɛnrɛdu wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu. * Emomu, yɛbanyia akɛnrasesebɛ! Bɛbahakye edwɛkɛ ɛhye mɔɔ Gyisɛse Kelaese hanle la kɛ: “Bɛdwazo bɛgyinla na bɛmaa bɛ ti zo ɔluakɛ bɛ ɛlielɛ ɛlɛbikye.” (Luku 21:28) Bɛbanyia anwodozo ɛhye bɔbɔ wɔ Gɔɔgo ɛtetalɛ ne anu​—maanle maanle ngakyile mɔɔ bɛbanyia tumi kpole kpalɛ bɛadɛla Falo mɔɔ dɛnlanle aze wɔ tete ne la. (Yiz. 38:2, 14-16) Duzu ati a Nyamenle menli ɛnrɛzulo a? Bɛze kɛ Gyihova ɛngakyi. Ɔti, ɔbahile kɛ ɔle Dievolɛ mɔɔ dwenle menli nwo.​—Aye. 26:3, 20.

17. (a) Kɛzi adenle mɔɔ Gyihova dua zo kile kɛ ɔdwenle ye menli nwo mɔɔ yɛbazukoa la baboa yɛ ɛ? (b) Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ bieko anu a?

17 Neazo ngakyile mɔɔ maa yɛnwu kɛ Gyihova fi atiakunlukɛnlɛma nu dwenle ye menli nwo, ɔkile bɛ adenle na ɔdie bɛ la ekyi bie a wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a. Mekɛ mɔɔ ɛlɛdwenledwenle edwɛkɛ zɛhae mɔ anwo la, bɔ mɔdenle kɛ ɛbanwu Gyihova subane ne bie mɔ mɔɔ ɛnze ye la. Ɛhye bamaa wɔahakye subane ngɛnlɛma ɛhye mɔ kpalɛ na ɔbamaa wɔahulo Nyamenle kpalɛ na wɔ diedi nu amia. Edwɛkɛ mɔɔ doa zo la bamaa yɛanwu kɛzi yɛbazukoa Gyihova ɔlua awie mɔ mɔɔ yɛbadwenle bɛ nwo wɔ yɛ abusua ne, asafo ne yɛɛ daselɛlilɛ nu la azo.

^ ɛden. 3 Tetedwɛkɛ kɛlɛvolɛ Josephus ka kɛ, ɛnee Samoɛle ɛnyia ɛvolɛ 12 wɔ mekɛ zɔhane.

^ ɛden. 16 Yɛbahola yɛalie yɛali kɛ menli mɔɔ banyia bɛ ti wɔ Amagɛdɔn ne anu la bie mɔ bayɛ wuliravolɛma. Mɔɔ Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la ɔyɛle menli mɔɔ lɛ “ewule ngakyile [la] ayile.” Ɛhye maa yɛnwu mɔɔ ɔbayɛ yeamaa bɛdabɛ mɔɔ bɛbapɛ Amagɛdɔn la. (Mat. 9:35) Menli mɔɔ bɛbadwazo bɛ la ɛnrɛva ewule mɔɔ ɛnee bɛlɛ la ɛnrɛra bieko.