Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 39

“Nea! Menli Ekpunli Kpole Bie”

“Nea! Menli Ekpunli Kpole Bie”

“Nea! menli ekpunli kpole bie mɔɔ awie ɛngola bɛ tia, . . . la [gyigyi] belemgbunli ebia ne nee Boaneralɛ ne anyunlu.”​—YEK. 7:9.

EDWƐNE 60 Ɔle Bɛ Ngoane Nwo Edwɛkɛ

MƆƆ YƐBAZUKOA *

1. Tɛnlabelɛ boni a ɛzoanvolɛ Dwɔn hɔle nu wɔ ɛvoya mɔɔ limoa Y.M. awieleɛ a?

WƆ ƐVOYA mɔɔ limoa Y.M. awieleɛ, ɛzoanvolɛ Dwɔn hɔle tɛnlabelɛ mɔɔ anu yɛ se kpalɛ la anu. Ɛnee yeyɛ kpanyinli na ɔla Patemɔso bɔra ne azo, ɔbayɛ kɛ ɛnee ɔ ngomekye ala a ɔle ɛzoanvolɛ mɔɔ ɔde aze a. (Yek. 1:9) Ɛnee ɔze kɛ agbɔvolɛ ɛlɛbɛlɛbɛla asafo ne anu amra na bɛava mgbakyemgbakyenu bɛara. Ɛnee ɔle kɛ asɛɛ nɔhalɛ Kilisiene ɛzonlenlɛ bo ɛlɛba aradu ala ɛne.​—Dwu. 4; Yek. 2:15, 20; 3:1, 17.

Ɛzoanvolɛ Dwɔn nwunle “ekpunli kpole bie” mɔɔ bɛwula adɛladeɛ fufule na bɛdedɛ arɛlɛ mrɛlakɛ wɔ bɛ sa nu la (Nea edwɛkɛ 39, ɛdendɛkpunli 2)

2. Kɛ mɔɔ Yekile 7:9-14 kile la, kenle bie anwo yekile mɔɔ ka ahonle la boni a Dwɔn nyianle a? (Nea ɔ nyunlu nvoninli ne.)

2 Wɔ tɛnlabelɛ ɛsesebɛ ɛhye anu yɛɛ Dwɔn nyianle kenle bie anwo yekile bie mɔɔ ka ahonle la a. Wɔ yekile zɔhane anu, bɛzele anwumabɔvolɛma kɛ bɛzɔ anwongyelelɛ kpole ne ɛzɛkyelɛ anwoma ne anu kɔkpula kɛ bɛkɛzɔ menli ekpunli bie anloa bɛkɛwie. (Yek. 7:1-3) Ekpunli zɔhane a le menli 144,000 ne mɔɔ bɛ nee Gyisɛse bali tumi wɔ anwuma la. (Luku 12:32; Yek. 7:4) Akee mɔɔ Dwɔn ka ekpunli gyɛne mɔɔ bɛ nwo zonle kpalɛ la anwo edwɛkɛ la, ɔdeanle nu kɛ: “Nea!”​—bɛka ɛhye bɛfa bɛkile debie mɔɔ yɛ azibɛnwo anzɛɛ nwanwane la. Duzu a Dwɔn nwunle ye a? Ɔnwunle “menli ekpunli kpole bie mɔɔ awie ɛngola bɛ tia, mɔɔ bɛvi maanle maanle nee mbusua nee menli nee aneɛ ngakyile nu la kɛ bɛgyigyi belemgbunli ebia ne nee Boaneralɛ ne anyunlu.” (Kenga Yekile 7:9-14.) Nea kɛzi Dwɔn anye liele wɔ mekɛ mɔɔ ɔnwunle kɛ menli mgbe dɔɔnwo bava bɛ nwo awula nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu wɔ kenle bie la!

3. (a) Duzu ati a ɔwɔ kɛ Dwɔn yekile ne maa yɛ diedi nu mia ɛ? (b) Duzu a yɛbanwu ye wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a?

3 Ɔda ali kɛ yekile zɔhane maanle Dwɔn diedi nu mianle. Ɔwɔ kɛ ɔmaa yɛdayɛ noko yɛ diedi nu mia, ɔluakɛ yɛde mekɛ mɔɔ yekile zɔhane ɛlɛba nu la anu. Yɛnwu kɛ bɛlɛboɔboa menli mgbe dɔɔnwo mɔɔ bɛlɛ anyelazo kɛ bɛbapɛ anwongyelelɛ kpole ne na bɛadɛnla aze dahuu wɔ azɛlɛ ye azo la anloa. Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, yɛbanwu kɛzi Gyihova maanle ye menli nwunle ekpunli kpole ɛhye wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo abulatwɛ mɔɔ ɛpɛ nu la. Akee yɛbazuzu ninyɛne nwiɔ yɛavale ekpunli ɛhye anwo: (1) kɛzi ye kpole de yɛɛ (2) ɛleka mɔɔ nuhua amra vi la. Ɔwɔ kɛ edwɛkɛ ɛhye maa awie biala mɔɔ boka ekpunli zɔhane anwo la diedi nu mia.

NIENWU A EKPUNLI KPOLE NE ANU AMRA BADƐNLA A?

4. Ngɛlɛlera ne anu nɔhalɛ boni a Kilisienemaanle ne ɛnde ɔ bo a, na kɛzi ɛnee Baebolo Sukoavoma ne le ngakyile fi bɛ nwo ɛ?

4 Kilisienemaanle ne ɛngilehile nɔhalɛ mɔɔ wɔ Ngɛlɛlera ne anu mɔɔ kile kɛ, kenle bie alesama mɔɔ yɛ tieyɛ badɛnla aze dahuu wɔ azɛlɛ ye azo la. (2 Kɔl. 4:3, 4) Ɛnɛ, Kilisienemaanle ne anu ɛzonlenlɛ dɔɔnwo kilehile kɛ saa menli mgbalɛ wu a, bɛbahɔ anwuma. Noko, ɛnee Baebolo Sukoavoma ekpunli ekyii ne mɔɔ bɛyɛ Watch Tower ne ɔvi ɛvolɛ 1879 la ɛngilehile zɔ. Bɛdele ɔ bo kɛ Nyamenle bamaa Paladaese ara azɛlɛ ye azo bieko, na alesama mɔɔ yɛ tieyɛ la badɛnla azɛlɛ ye azo​—tɛ anwuma. Noko ɔliele mekɛ na bɛanwu alesama zɔhane mɔ mɔɔ bɛbayɛ tieyɛ la.​—Mat. 6:10.

5. Ndelebɛbo boni a ɛnee Baebolo Sukoavoma ne lɛ wɔ menli 144,000 ne anwo a?

5 Eza Baebolo Sukoavoma ne nwunle ye wɔ Ngɛlɛlera ne anu kɛ ‘bɛbadɔ menli bie mɔ bɛavi azɛlɛ ye azo’ bɛamaa bɛ nee Gyisɛse ali tumi wɔ anwuma. (Yek. 14:3) Kilisienema mɔɔ bɛyila bɛ nwo zo bɛmaa Nyamenle na bɛva nɔhalɛlilɛ bɛzonle ye wɔ azɛlɛ ye azo la ka bɔ nu yɛ ekpunli zɔhane mɔɔ bɛ dodo le 144,000 la. Na ekpunli kpole ne noko ɛ?

6. Ndelebɛbo boni a ɛnee Baebolo Sukoavoma ne lɛ ye wɔ ekpunli kpole ne anwo a?

6 Dwɔn nwunle ye wɔ yekile ne anu kɛ, ekpunli zɔhane ‘gyigyi belemgbunli ebia ne nee Boaneralɛ ne anyunlu.’ (Yek. 7:9) Edwɛkɛ ɛhye maanle Baebolo Sukoavoma ne zuzule kɛ, ekpunli kpole ne anu amra badɛnla anwuma kɛ mɔɔ menli 144,000 ne bayɛ la. Saa menli 144,000 ne yɛɛ ekpunli kpole ne badɛnla anwuma a, ɛnee ngakyile boni a wɔ ekpunli nwiɔ ɛhye anu a? Baebolo Sukoavoma ne nyianle adwenle kɛ, menli mɔɔ wɔ ekpunli kpole ne anu la a le Kilisienema mɔɔ bɛ nɔhalɛlilɛ ne ɛndwu bie wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee bɛwɔ azɛlɛ ye azo la. Ɔwɔ nu kɛ bɛambɔ ɛbɛla mgbane mgbane ɛdeɛ, noko bie a ɛnee bɛ nuhua bie mɔ wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nu. Baebolo Sukoavoma ne zuzule kɛ, menli zɛhae mɔ bɔle mɔdenle, noko bɛ mɔdenlebɔlɛ ne ammaa bɛanfɛta kɛ bɛ nee Gyisɛse bali tumi. Kɛmɔ ɛlɔlɛ mɔɔ bɛlɛ bɛmaa Nyamenle la anu ɛnyɛ se kpalɛ la ati, bɛbahɔ anwuma, noko bɛbagyinla belemgbunli ebia ne anyunlu, na bɛnrɛdɛnla arelemgbunli mbia zo.

7. Nwane mɔ a ɛnee Baebolo Sukoavoma ne die di kɛ bɛbadɛnla azɛlɛ ye azo wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anu a, na duzu a ɛnee bɛdie bɛdi bɛfale nɔhavoma mɔɔ dɛnlanle aze wɔ tete ne la anwo a?

7 Ɛnee akee nwane mɔ a badɛnla azɛlɛ ye azo a? Ɛnee Baebolo Sukoavoma ne die di kɛ saa bɛfa 144,000 ne yɛɛ ekpunli kpole ne bɛkɔ anwuma a, menli mgbe dɔɔnwo noko banyia ngoane, bɛadɛnla azɛlɛ ye azo na bɛanyia Kelaese Ɛvolɛ Apenle Ko Tumililɛ ne azo nvasoɛ. Ɛnee Baebolo Sukoavoma ne anye ɛnla kɛ menli mgbe dɔɔnwo zɔhane babɔ ɔ bo azonle Gyihova kolaa na Kelaese abɔ ye Tumililɛ ne abo. Emomu, ɛnee bɛsuzu kɛ bɛbahilehile ekpunli ɛhye Gyihova ndenle ne mɔ anwo debie Ɛvolɛ Apenle Ko ne anu. Yemɔ anzi, bɛbayila bɛdabɛ mɔɔ bɛvale Gyihova ngyinlazo ne mɔ bɛyɛle gyima la bɛamaa bɛanyia dahuu ngoane wɔ azɛlɛ ye azo na bɛazɛkye nuhua ne mɔɔ bɛbade atua la. Ɛnee eza Baebolo Sukoavoma ne suzu kɛ, bie a bɛdabɛ mɔɔ bɛbazonle kɛ ‘mgbanyima’ wɔ azɛlɛ ye azo wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anu​—mɔɔ mrenyia nɔhavoma mɔɔ bɛwule kolaa na Kelaese ara boka nwo la​—banyia anwuma asetɛnla kɛ bɛ ahatualɛ wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anzi.​—Edw. 45:16.

8. Ekpunli nsa boni a ɛnee ɔzɔho kɛ bɛbanyia kyɛfoa wɔ Nyamenle bodane nu a?

8 Yemɔti ɛnee Baebolo Sukoavoma ne die di kɛ bɛlɛ ekpunli nsa: (1) menli 144,000 ne mɔɔ bɛ nee Gyisɛse bali tumi wɔ anwuma; (2) ekpunli kpole ne mɔɔ Kilisienema mɔɔ bɛ mɔdenlebɔlɛ ɛndwu bie a wɔ nu mɔɔ bɛbagyinla Gyisɛse belemgbunli ebia ne anyunlu wɔ anwuma yɛɛ (3) menli mgbe dɔɔnwo ne mɔɔ bɛbahilehile bɛ Gyihova ndenle ne mɔ anwo debie wɔ Kelaese Ɛvolɛ Apenle Ko Tumililɛ ne anu la. * Noko wɔ Gyihova mekɛ kpalɛ nu, bɛbɔle ɔ bo kɛ bɛte nɔhalɛ mɔɔ fale edwɛkɛ ɛhye anwo la abo kpalɛ.​—Mrɛ. 4:18.

WIENYI NE DALE KPOLE WƆ NƆHALƐ NE AZO

Bɛzɔnenle menli dɔɔnwo kpalɛ mɔɔ bɛlɛ azɛlɛ ye azo anyelazo la wɔ 1935 nyianu bie abo (Nea ɛdendɛkpunli 9)

9. (a) Adenle boni azo a ekpunli kpole ne bahola agyinla “belemgbunli ebia ne nee Boaneralɛ ne anyunlu” wɔ azɛlɛ ye azo a? (b) Duzu ati a ndelebɛbo mɔɔ bɛnyia wɔ Yekile 7:9 anwo la tɔ ɛnzolɛ nu a?

9 Wɔ 1935, ekpunli kpole ne anwo nɔhalɛ edwɛkɛ mɔɔ wɔ Dwɔn yekile ne anu la lale ali wienyi. Gyihova Alasevolɛ dele ɔ bo kɛ, ekpunli kpole ne bagyinla “belemgbunli ebia ne nee Boaneralɛ ne anyunlu” wɔ sɛkɛlɛneɛ adenle zo, na emomu bɛnrɛhɔ anwuma. Ekpunli kpole ne badɛnla azɛlɛ ye azo, noko saa bɛnwu Gyihova tumililɛ ne na bɛdie bɛto nu a, ɔkile kɛ bɛgyigyi “belemgbunli ebia” ne anyunlu. (Aye. 66:1) Bɛbagyinla “Boaneralɛ ne anyunlu” ɔlua Gyisɛse ɛkpɔnelɛ afɔlebɔlɛ ne mɔɔ bɛbanyia nuhua diedi la azo. Wɔ Mateyu 25:31, 32 bɛhanle “maanle maanle ne amuala”​—mɔɔ ɛtanevolɛma boka nwo​—mɔɔ ‘bɛbaboɔboa bɛ nloa’ wɔ anyunlunyia belemgbunli ebia ne anyunlu la anwo edwɛkɛ. Ɔda ali kɛ maanle maanle ɛhye mɔ ɛnle anwuma, emomu azɛlɛ ye azo. Ndelebɛbo fofolɛ ɛhye tɔ ɛnzolɛ nu. Ɔmaa yɛnwu deɛmɔti Baebolo ne ɛnga kɛ bɛbadwazo ekpunli kpole ne anu amra bɛahɔ anwuma la. Ekpunli ko ala a bɛbɔ bɛ ɛwɔkɛ kɛ bɛbanyia dahuu ngoane wɔ anwuma a​—menli 144,000 ne mɔɔ bɛ nee Gyisɛse bayɛ “arelemgbunli na bɛanlea azɛlɛ ye azo” la.​—Yek. 5:10.

10. Kɛmɔti a ɔwɔ kɛ ekpunli kpole ne sukoa Gyihova anwo debie kolaa na Ɛvolɛ Apenle Ko ne abɔ ɔ bo ɛ?

10 Ɔvi 1935 mɔɔ ba la, Gyihova Alasevolɛ ɛde ɔ bo kɛ ekpunli kpole ne mɔɔ Dwɔn hanle bɛ nwo edwɛkɛ wɔ ye yekile ne anu la a le Kilisienema nɔhavoma mɔɔ bɛlɛ anyelazo kɛ bɛbadɛnla azɛlɛ ye azo la. Amaa bɛanyia ngoane wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu la, ɔwɔ kɛ bɛsukoa Gyihova anwo debie kolaa na Ɛvolɛ Apenle Ko ne abɔ bo. Ɔwɔ kɛ bɛda diedi kpole ali na “bɛahola bɛanriandi ninyɛne ɛhye mɔ mɔɔ ɔwɔ kɛ sisi” kolaa na Kelaese Ɛvolɛ Apenle Ko Tumililɛ ne abɔ ɔ bo la.​—Luku 21:34-36.

11. Kɛmɔti a Baebolo Sukoavoma bie mɔ nyianle adwenle kɛ bie a bɛbava menli bie mɔ bɛahɔ anwuma wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anzi ɛ?

11 Na adwenle mɔɔ ɛnee bɛlɛ kɛ bɛbava menli mɔɔ yɛle neazo kpalɛ wɔ azɛlɛ ye azo la bie mɔ bɛahɔ anwuma wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko ne anzi la noko ɛ? Bɛhanle nzuzulɛ zɔhane anwo edwɛkɛ mekɛ bie wɔ February 15, 1913, The Watch Tower ne anu. Bie a awie badwenle kɛ, ‘Duzu ati a ɔwɔ kɛ bɛdwazo nɔhavoma mɔɔ dɛnlanle aze tete ne la bɛmaa bɛba azɛlɛ ye azo na bɛmaa Kilisienema mɔɔ bɛ nɔhalɛlilɛ ne ɛndwu bie la kɔ anwuma ɛ?’ Nɔhalɛ nu, ɛnee adwenle zɛhae gyi nzuzulɛ nwiɔ bie mɔɔ ɛndenrɛ la azo: (1) kɛ ekpunli kpole ne badɛnla anwuma yɛɛ (2) kɛ ekpunli kpole ne anu amra le Kilisienema mɔɔ bɛ nɔhalɛlilɛ ne ɛndwu bie.

12-13. Duzu a menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ nee ekpunli kpole ne anu amra die to nu wɔ bɛ ahatualɛ ne anwo a?

12 Noko, kɛ mɔɔ yɛnwu ye la, ɔvi 1935 mɔɔ ba la, Gyihova Alasevolɛ ɛde ɔ bo wienyi kɛ menli mɔɔ bapɛ Amagɛdɔn ne la a le ekpunli kpole ne mɔɔ Dwɔn yekile ne ka bɛ nwo edwɛkɛ la. Bɛbanyia bɛ ti wɔ “anwongyelelɛ kpole ne anu” wɔ azɛlɛ ɛhye azo, na bɛava “ɛnelɛ kpole [bɛadea] nu kɛ: ‘Ngoanelielɛ vi yɛ Nyamenle ne mɔɔ de belemgbunli ebia ne azo nee Boaneralɛ ne ɛkɛ.’” (Yek. 7:10, 14) Bieko, Ngɛlɛlera ne kilehile kɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛbadwazo bɛ bɛahɔ anwuma la banyia “debie kpalɛ” mɔɔ nɔhavoma mɔɔ dɛnlanle aze wɔ tete ne ɛnrɛnyia ye la. (Hib. 11:40) Ɔti, yɛ mediema ne mɔ bɔle ɔ bo kɛ bɛfa mɔdenlebɔlɛ bɛado ɛsalɛ bɛavɛlɛ menli kɛ bɛzonle Gyihova amaa bɛanyia dahuu ngoane wɔ azɛlɛ ye azo.

13 Ekpunli kpole ne anye die bɛ anyelazo ne anwo. Bɛte ɔ bo kɛ Gyihova a si ɛleka mɔɔ ɔkpondɛ kɛ ye nɔhalɛ azonvolɛ sonle ye la anwo kpɔkɛ a, kɛ anwuma anzɛɛ azɛlɛ ye azo. Menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ nee ekpunli kpole ne anu amra die to nu kɛ Gyihova ɛlolɛ ne mɔɔ yelua Gyisɛse Kelaese ɛkpɔnelɛ afɔlebɔlɛ ne azo yela ye ali la a ɛmaa bɛnyia nyilalɛ ɛhye a.​—Wlo. 3:24.

BƐLE EKPUNLI KPOLE KPALƐ

14. Wɔ 1935 anzi, duzu ati a ɛnee menli dɔɔnwo ɛngola ɛnnwu kɛzi ekpunli kpole ne anwo ngapezo ne bara nu la ɛ?

14 Mɔɔ Gyihova menli ndelebɛbo ne lale ali wienyi wɔ 1935 la anzi, ɛnee bɛ nuhua dɔɔnwo ɛngola ɛnnwu kɛzi bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛ azɛlɛ ye azo anyelazo bayɛ ekpunli kpole la. Kɛ neazo la, Ronald Parkin lile ɛvolɛ 12 la yɛɛ bɛnwunle ekpunli kpole ne anwo nɔhalɛ ne a. Ɔka kɛ, “Mekɛ zɔhane ɛnee nolobɔlɛma kɛyɛ 56,000 a wɔ ewiade amuala a, na ɛnee bɛkpokpa bɛ nuhua dɔɔnwo. Yemɔti ɛnee ekpunli kpole ne anu amra anwo anzo.”

15. Duzu a ɛlɛmaa ekpunli kpole ne mɔɔ bɛlɛboɔboa bɛ nloa la anyia anyuhɔlɛ a?

15 Noko wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo anu, bɛmaanle edwɛkpatɛlɛvolɛma hɔle maanle dɔɔnwo azo, na Gyihova Alasevolɛ dodo ne hɔle ɔ nyunlu ndɛndɛ kpalɛ. Akee wɔ 1968, bɛbɔle ɔ bo kɛ bɛfa The Truth That Leads to Eternal Life buluku ne bɛayɛ Baebolo ɛzukoalɛ. Kɛzi ɔkilehile Baebolo nu nɔhalɛ ne wɔ adenle sikalɛ zo la maanle bɛlɛvoma rale nɔhalɛ ne anu kpalɛ. Wɔ ɛvolɛ nna anu, bɛzɔnenle ɛdoavolɛma dodo mɔɔ bo apenle ɛya nnu. Kɛmɔ ɛnee tumi mɔɔ Kateleke Asɔne ne lɛ wɔ menli nwo zo wɔ Latin America nee maanle bie mɔ anwo zo ɛlɛka aze yɛɛ bɛyele bɛ sa bɛvile yɛ gyima ne azo wɔ Eastern Europe nee Africa maanle bie mɔ azo la ati, ɔmaanle menli mgbe dɔɔnwo liele ɛzɔnenlɛ. (Aye. 60:22) Kenle nsa ye, Gyihova ahyehyɛdeɛ ne ɛyɛ adwinli ninyɛne mɔɔ baboa menli yeamaa bɛazukoa Baebolo ne la. Ɔda ali kɛ kɛkala bɛboɔboa ekpunli kpole mɔɔ bɛ dodo bo mgbe mɔtwɛ la anloa.

MENLI EKPUNLI DƆƆNWO MƆƆ BƐVI MAANLE NGAKYILE NU

16. Nienwu a ekpunli kpole ne mɔɔ bɛlɛboɔboa bɛ nloa la anu amra vi a?

16 Mɔɔ Dwɔn kɛlɛ ye yekile ne la, ɔnwunle kɛ ekpunli kpole ne vi “maanle maanle nee mbusua nee menli nee aneɛ ngakyile nu.” Ɛnee ngapezonli Zɛkalaya noko ɛlimoa ɛha debie zɔhane. Ɔhɛlɛle kɛ: “Mekɛ ne anu mrenyia bulu vi maanle maanle ne mɔ nee aneɛ ngakyile ne mɔ anu barazɔ Dwuunli tɛladeɛ nu na bɛaha kɛ, ‘Maa yɛ nee wɔ ɛhɔ, ɔluakɛ yɛde kɛ Nyamenle nee bɛ lua.’”​—Zɛk. 8:23.

17. Duzu a bɛlɛyɛ bɛaboa menli mɔɔ vi maanle ngakyile nu na bɛka aneɛ ngakyile la ɛ?

17 Gyihova Alasevolɛ ɛnwu ye kɛ amaa bɛaboɔboa menli mɔɔ ka aneɛ ngakyile anloa la, ɔwɔ kɛ bɛka edwɛkpa ne wɔ aneɛ dɔɔnwo anu. Yɛbɔle ɔ bo kɛ yɛkile mbuluku mɔɔ bɛfa bɛsukoa Baebolo ne abo la yebo ɛvolɛ 130, noko kɛkala yɛlɛkile mbuluku bo yɛahɔ aneɛ dɔɔnwo anu, ɛhye tɛla biala wɔ tetedwɛkɛ nu. Nɔhalɛ nu, Gyihova ɛlɛyɛ nwanwane debie wɔ yɛ mekɛ ye azo​—ɔlɛboɔboa ekpunli kpole mɔɔ vi maanle ngakyile nu la anloa. Ɔlua sunsum nu aleɛ mɔɔ bɛyɛ ye wɔ aneɛ ngakyile nu la ati, ekpunli ɛhye mɔɔ bɛka aneɛ ngakyile la ɛlɛfa koyɛlɛ azonle. Bɛze Alasevolɛ ne mɔ kɛ bɛfa mɔdenlebɔlɛ bɛka edwɛkɛ ne yɛɛ bɛkulo bɛ nwo. Nea kɛzi ɛhye maa yɛ diedi nu mia a!​—Mat. 24:14; Dwɔn 13:35.

KƐZI YEKILE NE FALE YƐ NWO Ɛ?

18. (a) Kɛ mɔɔ Ayezaya 46:10, 11 kile la, duzu ati a ekpunli kpole ne anwo ngapezo ne mɔɔ Gyihova ɛmaa yera nu la ɛnzi yɛ nwo ɛ? (b) Kɛmɔti a bɛdabɛ mɔɔ bɛbadɛnla azɛlɛ ye azo la ɛnde nganeɛ kɛ bɛha nu ɛ?

18 Yɛlɛ ndelebɛbo kpalɛ mɔɔ ɔti ɔwɔ kɛ yɛmaa yɛ nye die ekpunli kpole ne anwo ngapezo ne anwo a! Ɔnyɛ yɛ azibɛnwo kɛ Gyihova ɛmaa ngapezo ɛhye ɛra nu wɔ adenle mɔɔ yɛ nwanwane la azo a. (Kenga Ayezaya 46:10, 11.) Ekpunli kpole ne anu amra anye die anyelazo mɔɔ Gyihova ɛmaa bɛnyia la anwo. Bɛnde nganeɛ kɛ bɛha nu ɔluakɛ bɛtɛfale sunsum ne bɛtɛkpokpale bɛ kɛ bɛ nee Gyisɛse bazonle wɔ anwuma la ati. Yɛkenga menli mɔɔ sunsum nwuanzanwuanza ne hilele bɛ adenle la anwo edwɛkɛ wɔ Ngɛlɛlera ne anu, noko bɛmboka menli 144,000 ne anwo. Bɛ nuhua ko a le Dwɔn Sɔnevolɛ ne. (Mat. 11:11) Devidi noko boka nwo. (Gyi. 2:34) Bɛbadwazo bɛ nee awie mɔ gyɛne bɛara ngoane nu wɔ paladaese azɛlɛ ne azo. Bɛ nee ekpunli kpole ne anu amra banyia nwolɛ adenle ahile kɛ bɛdi nɔhalɛ bɛmaa Gyihova yɛɛ bɛgyi ye tumililɛ ne anzi.

19. Saa yɛte Dwɔn yekile ne mɔɔ fale ekpunli kpole ne anwo la abo a, duzu a yɛbayɛ a?

19 Mekɛ ɛhye a limoa mɔɔ Nyamenle ɛlɛboɔboa menli mgbe dɔɔnwo mɔɔ bɛvi maanle ngakyile nu la anloa mɔɔ koyɛlɛ wɔ bɛ avinli a. Saa yɛlɛ anyelazo kɛ yɛbadɛnla anwuma o anzɛɛ azɛlɛ ye azo o, ɔwɔ kɛ yɛyɛ mɔɔ yɛbahola biala la yɛboa awie mɔ yɛmaa bɛbaboka “mboane gyɛne” ne mɔɔ le ekpunli kpole ne la anwo. (Dwɔn 10:16) Ɔnrɛhyɛ, Gyihova bava anwongyelelɛ kpole ne mɔɔ bazɛkye arane ne mɔ nee ɛzonlenlɛ ngakyile mɔɔ bɛhile alesama nyane la ara. Nea nwolɛ adenle kpole mɔɔ la ekpunli kpole ne anu amra kɔsɔɔti anyunlu kɛ bɛbazonle Gyihova wɔ azɛlɛ ye azo dahuu a!​—Yek. 7:14.

EDWƐNE 139 Pɛ Ewiade Fofolɛ Ne Anwo Nvoninli

^ ɛden. 5 Edwɛkɛ ɛhye bahilehile Dwɔn yekile ne mɔɔ ɔhanle “menli ekpunli kpole bie” mɔɔ bɛbaboɔboa bɛ nloa anwo edwɛkɛ la anu. Nɔhalɛ nu, menli mɔɔ boka ekpunli ɛhye anwo la banyia nyilalɛ kpole, ɔti edwɛkɛ ɛhye bamaa bɛ diedi nu amia.