Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Si Ɛ Kɛnra—Gyihova Le Wɔ Boavolɛ!

Si Ɛ Kɛnra—Gyihova Le Wɔ Boavolɛ!

“Yɛkola yɛsi yɛ kɛnra yɛka kɛ, ‘Gyihova le me boavolɛ.’”—HIB. 13:6.

1, 2. Saa menli mɔɔ kɛdu adenle la sia ba sua nu a, ngyegyelɛ boni a bɛyia a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

EDUARDO * ka kɛ: “Menyianle gyima kpalɛ wɔ maanle gyɛne zo yemɔti ɛnee menyia ezukoa. Noko, mekɛ mɔɔ membɔle ɔ bo kɛ me nee Gyihova Alasevolɛ sukoa Baebolo ne la, menwunle kɛ melɛ gyima bie mɔɔ anwo hyia kpalɛ la meyɛ—ɔwɔ kɛ menea me abusua ne sunsum nu, tɛ nwonane nu angome. Yemɔti, menziale membale sua nu.”—Ɛfɛ. 6:4.

2 Ɛnee Eduardo ze kɛ saa ɔkɔboka ye abusua ne a, Gyihova anye balie nwo. Noko kɛmɔ ɛnee ɔde ye wɔ Marilyn mɔɔ yɛhanle ɔ nwo edwɛkɛ wɔ edwɛkɛ mɔɔ li ɛhye anyunlu afoa nu la, zɔhane ala a ɛnee ɔwɔ kɛ Eduardo noko di ninyɛne bie mɔ anwo gyima wɔ ye abusua ne anu a. Yɛɛ ɛnee ɔnla aze kɛ ɔbanlea ɔ ye nee ɔ mra wɔ maanle mɔɔ ezukoa dɔɔnwo ɛnle nu la anu. Kɛ ɔkɛyɛ na yeanlea bɛ ɛ? Moalɛ boni a asafo ne anu amra bɛahola ava amaa ye a?

DI WƆ SUNSUM NU NEE WƆ ABUSUA NE NGYEGYELƐ NWO GYIMA

3. Saa wovolɛ tu adenle a, kɛzi ɔka ɔ mra ɛ?

3 Eduardo liele dole nu kɛ: “Menwunle kɛ membule me nye menguale me mra ne mɔ anwo zo wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee bɛhyia  me adehilelɛ nee me ɛlɔlɛ kpalɛ la. Ɛnee menle ɛkɛ na meagenga Baebolo ne meahile bɛ, me nee bɛ ayɛ asɔne, meava bɛ meabɔ me ɛbolɛ, na me nee bɛ ali nwɔhoa.” (Mɛla 6:7) Ɔ ra raalɛ kpanyinli ne, Anna ka kɛ: “Mendele nganeɛ kɛ menlɛ anwobanebɔlɛ ɔluakɛ ɛnee yɛ papa ɛnle yɛ nwo. Mɔɔ ɔziale ɔrale la, ɔ nyunlu nee ɔ ne ala a yɛvale yɛnwunle ye a. Mɔɔ ɔvale me ɔbɔle ye ɛbolɛ la, meande nganeɛ biala meammaa ye.”

4. Saa kunli tu adenle a, kɛzi ɔka ye ɛzonlelilɛ kɛ abusua tile ɛ?

4 Saa selɛ tu adenle a ɔngola ɔnyɛ ye gyima kɛ abusua tile. Eduardo aye Ruby kilehile nu kɛ: “Ɛnee ɔwɔ kɛ meyɛ menli nwiɔ gyima—Ninli nee Selɛ—na ɛnee medame ala a mesi abusua ne kpɔkɛ dɔɔnwo a. Mekɛ mɔɔ Eduardo rale sua nu la, ɛnee ɔwɔ kɛ mesukoa mɔɔ Keleseɛnema mɛlɛbɛnwoaze kile amgba la. Na kɛkala bɔbɔ, ɔdwu mekɛ ne bie a, ɔwɔ kɛ mekakye me nwo kɛ me hu ɛra.” (Ɛfɛ. 5:22, 23) Eduardo toa zo kɛ: “Ɛnee me mra mraalɛ ne mɔ ta kɔ bɛ nli ɛkɛ kɔsɛlɛ adenle. Kɛ awovolɛ la, yɛnwunle kɛ ɔwɔ kɛ yɛyɛ ko wɔ yɛ mra ne mɔ anyunlu, na ɛnee ɔwɔ kɛ mesukoa kɛ mebali abusua ne ati wɔ Keleseɛne adenle zo.”

5. Kɛzi selɛ bie bɔle ɔ bo lile ninyɛne nwo gyima wɔ ngyegyelɛ mɔɔ ye adendulɛ bie vale rale la anwo ɛ, na duzu a ɛvi nu ɛra a?

5 Ɛnee Eduardo ɛzi kpɔkɛ kɛ ɔbayɛ mɔɔ ɔbahola la amuala yeava yeayɛ agɔnwolɛvalɛ mɔɔ ɔ nee ye abusua ne lɛ la boɛ na yeaboa bɛ wɔ sunsum nu. “Ɛnee me bodane a le kɛ mebalua me edwɛkɛ nee me neazo zo mealua nɔhalɛ ne wɔ me mra ne mɔ ahonle nu—menrɛha ye me nloa ala ɔbavinde me nyɛleɛ nu.” (1 Dwɔn 3:18) Asoo Gyihova yilale Eduardo gyima ne mɔɔ ye diedi manle ɔyɛle la azo? Anna bua kɛ: “Mekɛ mɔɔ yɛnwunle mɔdenle mɔɔ ɔbɔle kɛ selɛ kpalɛ na ɔhwenle ɔbikyele yɛ bieko la, ninyɛne yɛle boɛ. Mɔɔ yɛnwunle kɛ ɔlɛkɔ ɔ nyunlu wɔ asafo ne anu la, ɔyɛle yɛ fɛ. Ɛnee ewiade ne ɛlɛbɔ mɔdenle kɛ ɔtwe yɛ yeavi Gyihova anwo. Noko yɛnwunle kɛ yɛ awovolɛ vale bɛ adwenle ziele nɔhalɛ ne azo, yemɔti yɛbɔle mɔdenle yɛzukoale bɛ. Egya bɔle ɛwɔkɛ kɛ ɔnrɛgyakyi yɛ ɛkɛ bieko, na ɔlile zo. Saa yeanli zo a, anrɛɛ bie a menle Gyihova ahyehyɛdeɛ ne anu ɛnɛ.”

DIE ƐZONLELILƐ TO NU

6. Ɛzukoalɛdeɛ boni a awovolɛ bie mɔ nyianle ye wɔ konle mekɛ nu a?

6 Anwubielɛ bie mɔ kile kɛ mekɛ mɔɔ bɛko Balkan konle ne la, Gyihova Alasevolɛ ngakula mɔɔ ɛnee wɔ ɛkɛ la anye liele ɔnva nwo kɛ ɛnee asetɛnla ne yɛ se la. Duzu ati ɔ? Awovolɛ mɔɔ ɛngola gyima kɔ la nee bɛ mra dɛnlanle sua nu bɛ nee bɛ zukoale debie, bɛ nee bɛ lile nwɔhoa, yɛɛ bɛ nee bɛ lile adwelie. Duzu a yɛsukoa yɛfi nu a? Ngakula kulo kɛ bɛ nee bɛ awovolɛ kɛdɛnla tɛla kɛ bɛbanyia ezukoa anzɛɛ ahyɛlɛdeɛ. Nɔhalɛ, kɛmɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne ka la, saa awovolɛ anye kɔ bɛ nwo na bɛtete bɛ a, ɔboa bɛ.—Mrɛ. 22:6.

7, 8. (a) Nvonleɛ boni a awovolɛ mɔɔ bɛkɛdu adenle na bɛkɛra la bie mɔ yɛ a? (b) Kɛzi awovolɛ bahola aboa bɛ mra bɛamaa bɛali nganeɛdelɛ ɛtane zo konim ɛ?

7 Mɔɔ yɛ alɔbɔlɛ la, saa awovolɛ bie mɔ sia ba sua nu na bɛbɔ bɛ somolɛ anzɛɛ bɛ mra yɛ anyetele a, bɛka kɛ, “Duzu ati a bɛ nye ɛnzɔ afɔle ɛwolaa ne mɔɔ mebɔ memaa bɛ la ɛ?” Noko akee, ngakula ne mɔ nyɛleɛ ɛtane ne vi wovolɛ ne mɔɔ gyakyile bɛ ɛkɛ hɔle la. Duzu a wovolɛ ne bahola ayɛ aye nyanelilɛ ne avi ɛkɛ a?

8 Sɛlɛ Gyihova kɛ ɔboa wɔ ɔmaa ɛde mɔɔ wɔ abusua ne ɛlɛyɛ la abo kpalɛ. Akee, saa ɛnee wɔ abusua ne ɛlɛtendɛ a, die ngyegyelɛ mɔɔ wɔva wɔra la to nu. Ɛkpa kyɛlɛ nɔhalɛ nu a, ɔbaboa. Saa ɛ ye nee ɛ mra nwu kɛ ɛkɔ zo ɛyɛ ninyɛne kpalɛ a, bɛbalie bɛali kɛ wɔ nyɛleɛ ne vi ahonle nu. Ɛsika ɛ bo na ɛsi abotane a, ngyikyi ngyikyi wɔ abusua ne bɛahulo wɔ na bɛabu wɔ.

 ‘NEA WƆ ABUSUA NE’

9. Saa ‘yɛbanlea yɛ abusua a,’ duzu ati a ɔngile kɛ yɛkɔ zo yɛkpondɛ ninyɛne dɔɔnwo ɛ?

9 Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle kɛ saa Keleseɛnema mɔɔ anye ɛvi la ɛngola bɛ nwo nea a, ɔwɔ kɛ bɛ mra nee bɛ nlɔnra ‘tua bɛ awovolɛ nee bɛ nlenya mɔ kakɛ.’ Noko, Pɔɔlo doale zo dule Keleseɛnema kɔsɔɔti folɛ kɛ bɛmaa bɛ kunlu ɛdwo mɔɔ bɛlɛ la—aleɛ, tɛladeɛ, nee dabelɛ nwo. Ɔnle kɛ yɛkɔ zo yɛkpondɛ ninyɛne mgbole anzɛɛ ezukoa dɔɔnwo kɛ yɛfa yɛazie yɛamaa kenlebie. (Bɛgenga 1 Temɔte 5:4, 8; 6:6-10.) Saa Keleseɛnenli bahola ‘anlea ye abusua a,’ ɔngyia kɛ ɔbakpondɛ anwonyia mɔɔ wɔ ewiade mɔɔ ɔnrɛhyɛ na yeapɛ nu la. (1 Dwɔn 2:15-17) Ɔnle kɛ yɛmaa “ɛbɛlabɔlɛ ye anwo adwenleadwenle,” anzɛɛ “anyiabɛnwo ɛhulolɛ” sɛkye “nɔhalɛ ngoane ne” mɔɔ yɛ abusua ne bahola anyia ye wɔ Nyamenle tenlene ewiade fofolɛ ne anu la ɛlɛ!—Maake 4:19; Luku 21:34-36; 1 Tem. 6:19.

10. Kɛzi yɛbala nyamenlezo nrɛlɛbɛ ali wɔ kakɛ nwo ɛ?

10 Gyihova ze kɛ yɛhyia ezukoa. Noko ezukoa ɛngola ɛmbɔ yɛ nwo bane anzɛɛ ɛnlie yɛ kɛ nyamenlezo nrɛlɛbɛ la. (Nolo. 7:12; Luku 12:15) Menli dɔɔnwo bu bɛ nye gua esiane mɔɔ wɔ adenle mɔɔ bɛtu bɛkɔ maanle gyɛne zo kɛ bɛkayɛ gyima anu la azo, noko debie biala ɛngile kɛ saa awie kɔ abolokyi a, ɛnee ɔkile kɛ ɔbanyia ezukoa. Nɔhalɛ, esiane mgbole wɔ nu. Menli mɔɔ tu adenle la anu dɔɔnwo fa kakɛ mgbole bɔbɔ a sia ba sua nu a. Kɛ anrɛɛ bɛbanyia fanwodi bɛazonle Nyamenle la, bɛsonle bɛdabɛ mɔɔ bɛtua bɛ kakɛ la emomu. (Bɛgenga Mrɛlɛbulɛ 22:7.) Nrɛlɛbɛ wɔ nu kɛ ɛbahoati kakɛ.

11. Kɛzi ezukoa nwo ngyehyɛleɛ boa mbusua maa bɛte ezukoa nwo ngyegyelɛ zo ɛ?

11 Ɛnee Eduardo ze kɛ saa kpɔkɛ mɔɔ yɛzi kɛ ɔ nee ye abusua ne badɛnla la bayɛ boɛ a, ɔwɔ kɛ ɔnea ye ezukoa zo boɛ. Ɔ nee ɔ ye yɛle ezukoa nwo ngyehyɛleɛ manle ninyɛne mɔɔ bɛhyia nwo amgba la. Ɛnee bɛ ezukoa nwo ngyehyɛleɛ ne ɛmmaa ye abusua ne ɛnyɛ ninyɛne mɔɔ ɛnee bɛyɛ ye dɛba ne la bie mɔ. Noko, bɛ muala bɛyɛle ko na bɛanzɛkye ezukoa wɔ ninyɛne mɔɔ anwo ɛngyia kpalɛ la anwo. * Eduardo ka kɛ: “Kɛ neazo la, menyele me mra ne mɔ menvile bɛtianwo sukulu nu mengɔle arane sukulu mɔɔ le kpalɛ la anu.” Ɔ nee ye abusua ne yɛle asɔne kɛ ɔbanyia gyima mɔɔ ɛnrɛzi bɛ ɛzonlenlɛ nwo adenle la. Kɛzi Gyihova buale bɛ nzɛlɛlɛ ne ɛ?

12, 13. Duzu a selɛ bie yɛle amaa yeanlea ye abusua ne a, na kɛzi Gyihova yilale mɔdenle mɔɔ ɔbɔle kɛ ɔnrɛkpondɛ ninyɛne mgbole la azo ɛ?

12 Eduardo ka kɛ: “Wɔ ɛvolɛ nwiɔ ne mɔɔ lumua la anu, ɛnee ɔnla aze. Ɛnee me ezukoa ɛlɛwie, me ahatualɛ ekyi ne ɛnza kakɛ mɔɔ yɛbɔ la tua, na ɛnee mefɛ. Noko, ɛnee yɛkola yɛkɔ debiezukoalɛ kɔsɔɔti nee daselɛlilɛ.” Eduardo yɛle ye adwenle kɛ ɔnrɛkpondɛ gyima mɔɔ bamaa ɔ nee ye abusua ne avinli ade siane ekyii anzɛɛ ɛvolɛ bɔbɔ la. Ɔka kɛ: “Emomu, menzukoale gyima dɔɔnwo amaa saa bie anyɛ boɛ a bie ayɛ boɛ.”

Ɛbahola wɔazukoa gyima ngakyile wɔava wɔanlea wɔ abusua ne ɔ? (Nea ɛdendɛkpunli 12)

13 Kɛmɔ ɛnee Eduardo lɛ bosea mɔɔ ɔbadua ye ngyikyi ngyikyi la ati, ɛnee ɔbadua mpaefoa dɔɔnwo yɛadɛla ezukoa ɔ nli mumua ne. Noko ɔbule ɛhye kɛ ɔbadua ezukoa ekyi amaa yeahola ɔ nee ye abusua ne abɔ nu ayɛ ninyɛne kɛmɔ Gyihova kpondɛ kɛ awovolɛ yɛ la. Eduardo ka kɛ, “ɛnɛ ezukoa mɔɔ menyia ye la saa ɛkyɛ mɔɔ ɛnee menyia ye wɔ abolokyi la anu bulu bɔbɔ a, ɔndwu ko ɛdeɛ, noko ɛhɔne ɛngu yɛ. ‘Gyihova asa ɛnle ezinra.’ Nɔhalɛ nu, yɛzile kpɔkɛ kɛ yɛbayɛ adekpakyelɛ. Yemɔ anzi, manle ne anu ezukoa gyinlabelɛ yɛle kpalɛ na ɛnee ɔnyɛ se kɛ yɛbanyia ninyɛne mɔɔ yɛhyia nwo la.”—Aye. 59:1.

 NGYEGYELƐ MƆƆ VI MBUSUAFOƆ ƐKƐ

14, 15. Kɛ ɔkɛyɛ na mbusua ali nwonane afoa nu ninyɛne mɔɔ bɛtinlitinli bɛ nwo zo kɛ bɛva bɛli sunsum nu ɛdeɛ nyunlu la azo ɛ, na saa bɛyɛ neazo kpalɛ a duzu a bahola avi nu ara a?

14 Wɔ maanle dɔɔnwo anu, menli te nganeɛ kɛ ɔwɔ kɛ bɛfa ezukoa nee ninyɛne bɛkyɛ bɛ mbusuafoɔ nee bɛ gɔnwo mɔ. Eduardo kile nu kɛ, “ɔle yɛ amaamuo, na yɛ nye die ye ɛyɛlɛ nwo,” noko ɔvale ɔzɔle zo kɛ: “Ɔlɛ ye ɛweɛne. Medua nrɛlɛbɛ adenle zo mekile nu mekile me mbusuafoɔ kɛ mebaboa bɛ noko menrɛyɛ debie mɔɔ ɔbazi me abusua ne ɛzonlenlɛ anzɛɛ debie bie anwo adenle la.”

15 Saa menli fi adendulɛ nu ba sua nu anzɛɛ bɛkpo abolokyi ɛhɔlɛ nwo adenle bie ɔlua bɛ abusua ne ati a, mbusuafoɔ mɔɔ bɛ nye la kɛ bɛbanlea bɛ la, ta fa bɛ nwo ɛya, bɛgolo bɛ nwo, anzɛɛ bɛ rɛle bɔ. Bie mɔ ka kile bɛ kɛ bɛnlɛ ɛlɔlɛ. (Mrɛ. 19: 6, 7) Eduardo ara raalɛ Anna ka kɛ, “Noko, saa yɛanva sunsum nu ninyɛne yɛanzie ahane ɔlua nwonane afoa nu ninyɛne ti a, awieleɛ kolaa ne, bie a yɛ mbusuafoɔ ne mɔ bie banwu kɛzi yɛ Keleseɛne ɛbɛlabɔlɛ ne anwo hyia yɛ la. Noko, saa yɛyɛ mɔɔ bɛkulo la a, kɛzi bɛbade yɛ edwɛkɛ bo ɛ?”—Fa to 1 Pita 3:1, 2 anwo.

NYIA DIEDI WƆ NYAMENLE NU

16. (a) Kɛzi awie bahola ava adalɛ nzuzulɛ ‘abɛlɛbɛla ɔ nwo ɛ’? (Gye. 1:22) (b) Kpɔkɛzilɛ boni mɔ a Gyihova yila zo a?

16 Mekɛ mɔɔ adiema raalɛ ko hɔle maanle bie mɔɔ anu le kpalɛ la anu na ɔ hu nee ɔ mra ɛmboka ɔ nwo la, ɔhanle ɔhilele mgbanyima ne mɔ kɛ: “Ɛnee ɔwɔ kɛ yɛbɔ afɔle kpole kpalɛ na meahola meara ɛke. Ɛnee ɔwɔ kɛ me hu fa ye kpanyinli ne to ɛkɛ bɔbɔ. Yemɔti, melɛ anyelazo kɛ Gyihova bayila me adendulɛ ɛhye azo.” Gyihova yila kpɔkɛ mɔɔ yɛgyinla diedi zo yɛsi la azo dahuu, noko kɛ ɔkɛyɛ na yeayila kpɔkɛ mɔɔ ɔ nee ye ɛhulolɛdeɛ ɛnnyia la azo ɛ, titile saa yɛ nye fuu yɛkpo ɛzonlenlɛ nwo adenle bie a?—Bɛgenga Hibuluma 11:6; 1 Dwɔn 5:13-15.

17. Duzu ati a ɔwɔ kɛ yɛkpondɛ Gyihova adehilelɛ kolaa na yɛazi kpɔkɛ ɛ, na kɛzi yɛbayɛ ye ɛ?

17 Kpondɛ Gyihova adehilelɛ kolaa na wɔazi kpɔkɛ anzɛɛ wɔabɔ ɛwɔkɛ, tɛ mekɛ mɔɔ wɔyɛ wɔwie la. Sɛlɛ sunsum nwuanzanwuanza, nrɛlɛbɛ nee adehilelɛ.  (2 Tem. 1:7) Biza ɛ nwo kɛ: ‘Asoo mebadie Gyihova wɔ tɛnlabelɛ biala anu ɔ? Wɔ ɛkpɔlɛ mekɛ nu noko ɛ?’ Saa me ngyegyelɛ a le kɛ ɔwɔ kɛ metete ninyɛne zo wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu a, asoo mebadie ye? (Luku 14:33) Kpondɛ Baebolo ne anu folɛdulɛ fi mgbanyima ne mɔ ɛkɛ, na di folɛdulɛ ne azo fa kile kɛ ɛlɛ diedi nee anwodozo wɔ Gyihova ɛwɔkɛ ne mɔ anu. Mgbanyima ɛnrɛhola ɛnrɛzi kpɔkɛ ɛnrɛmaa wɔ ɛdeɛ, noko bɛkola bɛboa wɔ bɛmaa ɛsi kpɔkɛ mɔɔ ɔbamaa wɔanyia anyelielɛ dahuu la.—2 Kɔl. 1:24.

18. Nwane a ɔle ye ɛzonlelilɛ kɛ ɔbanlea abusua ne a, noko kɛzi awie mɔ bahola aboa ye ɛ?

18 Gyihova ɛva abusua ne ɛnleanlɛ nwo “adesoa” ɛmaa abusua tile ne. Ɔwɔ kɛ yɛkanvo bɛdabɛ mɔɔ bɛdi ɛzonlelilɛ ɛhye anwo gyima wɔ mekɛ mɔɔ bɛngyakyi bɛ bokavolɛ nee bɛ mra ɛkɛ, ɔnva nwo kɛ bɛyia ngyegyelɛ nee sɔnea la, na yɛsɛlɛ yɛmaa bɛ. Ninyɛne mɔɔ yɛ nye ɛnla mɔɔ bie a le esiane anzɛɛ anwodolɛ la maa yɛnyia adenle yɛda nɔhalɛ Keleseɛnema nee mediema ɛlɔlɛ ali yɛkile yɛ nwo. (Gal. 6:2, 5; 1 Pita 3:8) Ɛbahola wɔava ezukoa wɔboa ɛ diema Keleseɛnenli wɔ ngyianlɛ mekɛ nu ɔ, anzɛɛ ɛbaboa ye wɔamaa yeanyia gyima wɔ ɛleka mɔɔ bɛwɔ la ɔ? Saa ɔba ye zɔ a, ɛbahola wɔade ngyegyelɛ mɔɔ bamaa yeade nganeɛ kɛ ɔgyakyi ye abusua ne ɛkɛ ɔhɔkpondɛ gyima wɔ ɛleka bie ɔyɛ la azo.—Mrɛ. 3:27, 28; 1 Dwɔn 3:17.

KAKYE KƐ GYIHOVA LE WƆ BOAVOLƐ!

19, 20. Saa Keleseɛnema ze kɛ Gyihova baboa bɛ a kɛzi ɔmaa bɛ kunlu dwo bɛ nwo ɛ?

19 Ngɛlɛlera ne tu yɛ folɛ kɛ: “Bɛye ezukoa nwo anyebolo bɛvi bɛ ɛbɛla nu, na bɛmaa bɛ kunlu ɛdwo mɔɔ bɛlɛ ye la anwo. Ɔluakɛ Nyamenle ɛha ye kɛ, ‘Menrɛgyakyi bɛ ɛlɛ, yɛɛ me rɛle ɛnrɛvi bɛ fee.’ Zɔhane ati, yɛkola yɛsi yɛ kɛnra yɛka kɛ, ‘[Gyihova] le me boavolɛ, menrɛzulo ɛhwee. Duzu yɛɛ sonla kola yɛ me a?’” (Hib. 13:5, 6) Kɛzi yɛfa ɛhye yɛdi gyima ɛ?

20 Adiema kpanyinli ko mɔɔ wɔ maanle bie mɔɔ bɔ zo mɔɔ nuhua ɛlɛyɛ kpalɛ anu la hanle kɛ, “Menli ta ka kɛzi Gyihova Alasevolɛ anye die la anwo edwɛkɛ. Bɛyɛ ye nzonlɛ noko kɛ Alasevolɛ mɔɔ bɛdi ehyia bɔbɔ la dahuu siezie bɛ nwo kɛnlɛma kɛ asɛɛ bɛlɛ bie bɛtɛla menli mɔɔ ɛha la.” Ɛhye nee ɛwɔkɛ mɔɔ Gyisɛse bɔle bɛdabɛ mɔɔ bɛdumua bɛkpondɛ Belemgbunlililɛ ne la yia. (Mat. 6:28-30, 33) Ɛhɛe, wɔ anwuma Selɛ, Gyihova kulo wɔ na ɔkulo kɛ ɔfa debie kpalɛ ɔmaa wɔ nee ɛ mra. “[Gyihova] fa ɔ nye bɔ ewiade ye anwo mgbɔlɔka, na ɔfa tumi ɔdie bɛdabɛ mɔɔ bɛdi nɔhalɛ bɛmaa ye la.” (2 Edk. 16:9) Yeva ye mɛla ne—mɔɔ bie fane abusua asetɛnla nee nwonane afoa ninyɛne nwo la yemaa yɛ—amaa yeaboa yɛ. Saa yɛfa yɛdi gyima a, ɔkile kɛ yɛkulo ye na yɛlɛ anwodozo wɔ ye nu. “Saa yɛdi Nyamenle mɛla ne mɔ azo a ɛnee yɛkulo Nyamenle, yɛɛ ye mɛla ne mɔ noko ɛnyɛ ɛnlomboɛ mɔɔ bu sonla kɔme a.”— 1  Dwɔn 5:3.

21, 22. Duzu ati a wɔzi kpɔkɛ kɛ ɛbava ɛ nwo wɔado Gyihova anwo zo ɛ?

21 Eduardo ka kɛ: “Meze kɛ me sa ɛnrɛha mekɛ ne mɔɔ meanli ye wɔ me ye nee me mra anwo ɛkɛ la bieko ɛdeɛ, noko mendwenle me nyanelilɛ ne anwo. Menli mɔɔ ɛnee me nee bɛ yɛ gyima la anu dɔɔnwo ɛnyia ezukoa, noko bɛ nye ɛnlie. Ngyegyelɛ mgbole wɔ bɛ abusua nu. Noko, anyelielɛ wɔ yɛ abusua ne anu! Na ɔyɛ me anyelielɛ kɛ menwu mediema mrenya bie mɔ mɔɔ wɔ maanle ɛhye anu mɔɔ bɛnlɛ ezukoa noko bɛfa sunsum nu ninyɛne bɛdumua wɔ bɛ ɛbɛlabɔlɛ nu la. Yɛnwu kɛ Gyisɛse ɛwɔkɛ ne le nɔhalɛ.”—Bɛgenga Mateyu 6:33.

22 Si ɛ kɛnra! Si kpɔkɛ kɛ ɛbadie Gyihova na wɔava ɛ nwo wɔado ɔ nwo zo. Maa ɛhulolɛ mɔɔ ɛlɛ ɛmaa Nyamenle, wɔ bokavolɛ ne, nee ɛ mra la ɛha wɔ ɔmaa ɛli ɛzonlelilɛ mɔɔ ɛlɛ ye wɔ wɔ abusua ne anu la anwo gyima. Ɛyɛ ye zɔ a, ɛbanwu kɛ ‘Gyihova le wɔ boavolɛ.’

^ ɛden. 1 Tɛ bɛ aluma kpalɛ ɔ.

^ ɛden. 11 Nea edwɛkɛ “How to Manage Money” mɔɔ wɔ September 2011 Awake! ne anu la.