Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Bɛmaa Yɛyɛ Ko Wɔ Awieleɛ Mekɛ Ye Anu

Bɛmaa Yɛyɛ Ko Wɔ Awieleɛ Mekɛ Ye Anu

“Yɛ muala yɛle menli ko.”ƐFƐSƐSEMA 4:25.

1, 2. Kɛzi Nyamenle kulo kɛ ye menli kɔsɔɔti, ngakula nee mgbanyinli sonle ye ɛ?

ƐLE kakula ɔ? Saa ɔle zɔ a, ɛnee ɔwɔ kɛ ɛnwu kɛ ɛ nwo hyia Gyihova ahyehyɛdeɛ ne. Wɔ maanle dɔɔnwo anu, menli mɔɔ bɛsɔne bɛ la anu dɔɔnwo le ngakula. Ɔmaa anwosesebɛ kɛ ngakula dɔɔnwo ɛzi kpɔkɛ ɛlɛsonle Gyihova la!

2 Kɛ kakula la, asoo ɛ nye die nwo kɛ ɛ nee ɛ tipɛnema badu ɔ? Bie a ɛkulo ye zɔ. Yɛkulo kɛ yɛ nee yɛ gɔnwo mɔ mɔɔ yɛ nee bɛ bɔ atipɛne la tu. Noko, Gyihova kpondɛ kɛ yɛ nee yɛ mediema kɔsɔɔti bɔ nu sonle ye. Ɔkpondɛ kɛ ye menli bɔ nu yɛ ko, ɔnva nwo bɛ ɛvolɛ anzɛɛ abusua mɔɔ bɛvi nu la. Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hɛlɛle kɛ, Nyamenle kpondɛ kɛ “menli kɔsɔɔti nwu nɔhalɛ ne na bɛnyia ngoane.” (1 Temɔte 2:3, 4) Yekile 7:9 noko ka kɛ menli mɔɔ ɛlɛsonle Nyamenle la vi “mbusua, maanle, aneɛ nee menli ngakyile kɔsɔɔti anu.”

3, 4. (a) Subane boni a ngakula dɔɔnwo lɛ ye ɛnɛ a? (b) Kɛzi Pɔɔlo hanle asafo ne anwo edwɛkɛ wɔ Ɛfɛsɛsema 4:25 ɛ?

3 Ngakyile kpole wɔ ngakula mɔɔ sonle Gyihova nee ngakula mɔɔ ɛnzonle ye la avinli. Menli mɔɔ ɛnzonle Gyihova la anu dɔɔnwo le angomedi na bɛ nye die mɔɔ bɛkulo la angome anwo. Nɔhalɛ nu, neɛnleanuma ɛha kɛ ɛnɛ ngakula ɛyɛ angomedi kpole kpalɛ. Bɛ ɛdendɛlɛ nee bɛ anwoziezielɛ kile kɛ bɛmbu debie, titile mgbanyima.

Saa Seetan ewiade ne ɛlɛbikye ye awieleɛ a ɔbahyia kɛ yɛtwe yɛbikye yɛ mediema kpalɛ

4 Nyɛleɛ ɛhye wɔ ɛleka biala, yemɔti ɔhyia mɔdenlebɔlɛ na yɛahola yɛahoati amaa yɛazɔ Gyihova anye. Wɔ ɛvoya mɔɔ lumua bɔbɔ la anu, Pɔɔlo bɔle Keleseɛnema kɔkɔ wɔ nyɛleɛ ɛhye anwo. Ɔvɛlɛle ye sunsum “mɔɔ kɛkala sie bɛdabɛ mɔɔ bɛnzonle Nyamenle la.” (Bɛgenga Ɛfɛsɛsema 2:1-3.) Ɔyɛ anyelielɛ kɛ ɛbanwu kɛ ngakula mɔɔ bɛwɔ asafo ne anu la ɛnle zɔ. Bɛkulo kɛ bɛ nee bɛ mediema sonle Gyihova. Bɛte ɔ bo kɛ asafo ne le kɛ sonlabaka mɔɔ ye nvɛyeba zonle noko bɛbɔ nu bɛyɛ gyima la. Kɛmɔ Pɔɔlo hɛlɛle la, “yɛ muala yɛle menli ko.” (Ɛfɛsɛsema 4:25) Kɛmɔ Seetan ewiade ne ɛlɛbikye ye awieleɛ kpalɛ la ati, ɔwɔ kɛ yɛdayɛ noko yɛtwe yɛbikye yɛ mediema kpalɛ. Baebolo nu neazo ɛhye mɔ bɛamaa yɛanwu deɛmɔti ɔwɔ kɛ yɛkye yɛ nwo file, anzɛɛ yɛyɛ ko la.

BƐYƐLE KO

5, 6. Duzu a yɛsukoa yɛfi Lɔɔto nee ye abusua ne ɛkɛ a?

5 Gyihova menli gyinlanle tɛnlabelɛ mɔɔ anu yɛ se la anloa wɔ tete ne. Mekɛ mɔɔ bɛyɛle ko na bɛboale bɛ nwo ngoko la Gyihova bɔle bɛ nwo bane. Ngakula nee mgbanyinli kɔsɔɔti kola sukoa debie fi Baebolo nu neazo ɛhye mɔ anu. Maa yɛnlea mɔɔ dole Lɔɔto la.

6 Ɛnee Lɔɔto nee ye abusua ne wɔ esiane nu. Ɛnee ɔka ekyii Gyihova sɛkye Sodɔm, suakpole ne mɔɔ bɛwɔ zo la. Ɔzoanle anwumabɔvolɛma kɛ bɛhɔbɔ Lɔɔto kɔkɔ bɛmaa ɔvi sua ne azo ɔhɔ awoka ne mɔ azo. Bɛzele ye kɛ, “Bɛnriandi bɛlie bɛ ngoane.” (Mɔlebɛbo 19:12-22) Lɔɔto nee ɔ mra mraalɛ nwiɔ ne lile adehilelɛ ne azo. Noko, Lɔɔto abusua ne anu amra bie mɔ anli zo. Mekɛ mɔɔ Lɔɔto zele mrenya ne mɔ mɔɔ ɛnee kulo kɛ bɛgya ɔ mra mraalɛ ne mɔ kɛ bɛvi sua ne azo la, “bɛdwenlenle kɛ ɔlɛbɔ nzɛmedɛ.” Bɛanva ye anyebolo zo, yemɔti mekɛ mɔɔ bɛzɛkyele suakpole ne la bɛwule. (Mɔlebɛbo 19:14) Lɔɔto nee ɔ mra mraalɛ nwiɔ ne ala a nyianle ngoane a, ɔluakɛ bɛyɛle tieyɛ na bɛyɛle ko.

7. Kɛzi Gyihova boale bɛdabɛ mɔɔ bɛyɛle ko bɛvile Yigyibiti la ɛ?

7 Yɛkola yɛsukoa debie yɛfi Yizilayɛma mɔɔ bɛvile Yigyibiti la noko ɛkɛ. Mekɛ mɔɔ bɛkɔ Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo la, bɛangyehyɛ bɛ nu ekpunli ngyikyi, mɔɔ ɛnee ekpunli biala lua ye ɛleka bie a. Emomu, bɛ muala bɛbɔle nu kɛ ekpunli ko wɔ bɛ adendulɛ ne anu. Mekɛ mɔɔ Gyihova kpakyele Nyevile Kɔkɔlɛ ne anu noko la, tɛ Mosisi angome anzɛɛ Yizilayɛma ekyi bie ala a pɛle a. Menli ne amuala nee Mosisi hɔle na Gyihova bɔle bɛ nwo bane. (Adendulɛ 14:21, 22, 29, 30) Menli dɔɔnwo mɔɔ bɛnle Yizilayɛma bɔbɔ la zile kpɔkɛ kɛ bɛsonle Gyihova yemɔti bɛvile Yigyibiti. Bɛ kɔsɔɔti bɛyɛle ko. (Adendulɛ 12:38) Saa ekpunli ekyi mɔɔ bɛle ngakula la, dele bɛ nwo vale adenle mɔɔ bɛsuzu kɛ ɔle kpalɛ la azo a, anrɛɛ bɛyɛle koasea. Saa bɛ nuhua bie dele ɔ nwo a, anrɛɛ Gyihova ɛnrɛbɔ ɔ nwo bane.1 Kɔlentema 10:1.

8. Kɛzi Nyamenle menli yɛle ko wɔ Gyɛhɔhyafate mekɛ zo ɛ?

8 Ɛlɔnema mɔɔ bɛ nwo yɛ se la ratetale Nyamenle menli ne wɔ Belemgbunli Gyɛhɔhyafate mekɛ zo. (2 Edwɛkɛsisilɛ 20:1, 2) Duzu a Yizilayɛma yɛle wɔ mekɛ mɔɔ agbɔvolɛ ɛhye mɔ mɔɔ bɛ nwo yɛ ɛzulolɛ rabɔle bɛ yiale la ɛ? Bɛvale bɛ nwo bɛdole Gyihova anwo zo na bɛkpondɛle ye adehilelɛ. (Bɛgenga 2 Edwɛkɛsisilɛ 20:3, 4.) Yizilayɛnli biala ande ɔ nwo, bɛ muala bɛhyele bɛ nwo file. Baebolo ne ka kɛ: “Ɛnee Dwudama amuala nee bɛ mraalɛ nee bɛ mra gyi nzisi wɔ [Gyihova] Ɛzonlenlɛ Sua ne anu.” (2  Edwɛkɛsisilɛ 20:13) Menli ne amuala, ngakula nee mgbanyinli, vale bɛ nwo dole Gyihova anwo zo na bɛyɛle mɔɔ ɔhanle la. Bɛyɛle ko yemɔti Gyihova bɔle bɛ nwo bane vile bɛ agbɔvolɛ sa nu. (2 Edwɛkɛsisilɛ 20:20-27) Ɛhye le kɛzi Nyamenle menli bahola ayɛ ko wɔ ɛkpɔlɛ mekɛ nu la anwo neazo kɛnlɛma.

9. Duzu a yɛkola yɛsukoa yɛfi ɛvoya mɔɔ lumua Keleseɛnema ne ɛkɛ a?

9 Keleseɛnema zonlenle Gyihova wɔ anzondwolɛ nee koyɛlɛ nu wɔ ɛvoya ne mɔɔ lumua la anu. Kɛ neazo la, mekɛ mɔɔ Dwuuma nee menli mɔɔ ɛnle Dwuuma rayɛle Keleseɛnema la, awie biala lile ɛzoanvolɛma ne ngilehilelɛ ne azo. Bɛyɛle ninyɛne bɛbɔle nu, bɛbɔle nu bɛlile aleɛ, yɛɛ bɛbɔle nu bɛyɛle nzɛlɛlɛ. (Gyima ne 2:42) Na mɔɔ bɛyɛ Keleseɛnema kpɔdekpɔde la, bɛhyele bɛ nwo file. Mekɛ zɔhane a bɛhyianle bɛ gɔnwo mɔ anwo kpalɛ a. (Gyima ne 4:23, 24) Saa bɛlɛyɛ yɛ kpɔdekpɔde a, ɔwɔ kɛ yɛdayɛ noko yɛyɛ ko na yɛboa yɛ nwo ngoko.

BƐYƐ KO KOLAA NA GYIHOVA KENLE NE ARA

10. Mekɛ boni a ɔbahyia kɛ yɛyɛ ko kpalɛ kpalɛ a?

10 Ɔnrɛhyɛ, yɛbahɔ tɛnlabelɛ mɔɔ anu yɛ se kpalɛ la anu. Ngapezonli Dwowɛle vɛlɛle ye “awozinli nee alɔbɔlɛ kenle.” (Dwowɛle 2:1, 2; Zɛfanaya 1:14) Mekɛ zɔhane, ɔbahyia kɛ Nyamenle menli yɛ ko kpalɛ kpalɛ. Bɛhakye Gyisɛse edwɛkɛ ɛhye: “Maanle biala mɔɔ anu kɛhyɛ nwiɔ na bɛko bɛtia bɛ nwo la ɛngyinla.”Mateyu 12:25.

11. Duzu a Nyamenle menli kola sukoa ye wɔ koyɛlɛ nwo wɔ Edwɛndolɛ 122:3, 4 a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

11 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛayɛ ko ɛ?Yɛkola yɛsukoa debie yɛfi kɛzi bɛzile azua mɔɔ ɛnee wɔ tete Gyɛlusalɛm la anu. Bɛzile bɛbɔle nu yemɔti edwɛndolɛnli ne hanle suakpole ne anwo edwɛkɛ kɛ ɔle “kpondekponde.” Menli ne dele nganeɛ kɛ bɛlɛ banebɔlɛ ɔluakɛ ɛnee bɛde bɛbikye nwo na bɛkola bɛboa bɛ nwo ndɛndɛ. Ɔbayɛ kɛ azua ne mɔɔ ɛnee bikyebikye nwo la eza hakyele edwɛndolɛnli ne kɛzi Yizilayɛ mbusua bɔle nu kɛ menli ko zonlenle Gyihova la. (Bɛgenga Edwɛndolɛ 122:3, 4.) Ɔhyia kpalɛ kɛ Gyihova menli kɔ zo yɛ “kpondekponde” anzɛɛ ko wɔ ɛnɛ nee mekɛ mɔɔ anu yɛ se mɔɔ ɔbara la anu.

Gyihova bodane a le kɛ ɔbaha bɛdabɛ mɔɔ bɛwɔ anwuma nee aze la kɔsɔɔti yeabɔ nu kɛ abusua ko yeamaa bɛazonle ye

12. Duzu a baboa yɛ na yɛanyia yɛ ti wɔ mekɛ mɔɔ Gɔɔgo bateta Gyihova menli la ɛ?

12 Duzu ati a yɛ koyɛlɛ ne anwo bahyia kpalɛ kenlebie ɛ? Yizikeɛle tile 38 ka kɛ, ‘Gɔɔgo mɔɔ vi Meegɔɔgo azɛlɛ zo la’ bateta Gyihova menli. Ɔnle kɛ yɛmaa debie biala tete yɛ avinli wɔ zɔhane mekɛ ne. Eza ɔbayɛ nvonleɛ kpole kɛ yɛbanyia adwenle kɛ Seetan ewiade ne babɔ yɛ nwo bane. Emomu, ɔbahyia kɛ yɛtwe yɛbikye yɛ mediema. Nɔhalɛ, tɛ kɛ yɛboka ekpunli bie anwo la ati a yɛbanyia ngoane a. Ɔwɔ kɛ yɛfa yɛ nwo yɛto Gyihova anwo zo na yɛtie ye. Akee Gyihova nee Gyisɛse bɛalie yɛ avi ɛtetalɛ ne anu ahɔ ewiade fofolɛ ne anu. (Dwowɛle 2:32; Mateyu 28:20) Noko, ɔwɔ kɛ eza yɛ nee Nyamenle menli bɔ nu. Ɛdwenle kɛ Gyihova balie bɛdabɛ mɔɔ bɛbade bɛ nwo la ɔ?Maeka 2:12.

13. Duzu a ngakula kola sukoa fi neazo mɔɔ yɛzuzu nwo la anu a?

13 Saa ɛle kakula a, asoo wɔnwu deɛmɔti nrɛlɛbɛ wɔ nu kɛ ɛbabikye ɛ mediema la? Koati kɛ ɛ nee ɛ tipɛnema ala a badu a anzɛɛ ɛbahwe ɛ nwo wɔavi menli mɔ bikye wɔ la anwo. Ɔnrɛhyɛ yɛ muala, ngakula nee mgbanyinli, yɛbahyia yɛ gɔnwo mɔ anwo kpalɛ kpalɛ. Mia agɔnwolɛvalɛ mɔɔ ɛ nee mediema lɛ ye ɛnɛ la anu, na ɛ nee bɛ ɛbɔ nu ɛzonle Gyihova wɔ anyelielɛ nu. Saa ɛ nee Gyihova menli yɛ ko a, ɛbanyia ngoane kenlebie!

“YƐ MUALA YƐLE MENLI KO”

14, 15. (a) Duzu ati a Gyihova ɛlɛtete yɛ kɛ yɛyɛ ko ɛ? (b) Folɛ boni a Gyihova tu yɛ amaa yɛayɛ ko a?

14 Gyihova ɛlɛboa yɛ yeamaa yɛ nee yɛ mediema ‘abɔ nu azonle.’ (Zɛfanaya 3:8, 9) Ɔlɛtete yɛ yeamaa kenlebie, mekɛ mɔɔ ɔbahuohua “abɔdeɛ muala mɔɔ wɔ anwuma nee aze la anloa, na yeava Kelaese yeazie bɛ ti [la].” (Bɛgenga Ɛfɛsɛsema 1:9, 10.) Gyihova bodane a le kɛ ɔbaha bɛdabɛ mɔɔ bɛwɔ anwuma nee aze la kɔsɔɔti yeabɔ nu kɛ abusua ko yeamaa bɛazonle ye. Ɔda ali wienyi kɛ Gyihova bayɛ. Ngakula, bɛbahola bɛaboka abusua ɛhye anwo dahuu. Ɛkulo kɛ ɛ nee Gyihova ahyehyɛdeɛ ne yɛ ko ɔ?

15 Gyihova ɛlɛtete yɛ yeamaa yɛayɛ ko amaa yɛabɔ nu yɛadɛnla anzondwolɛ nu wɔ ewiade fofolɛ ne anu. Ɔsi abotane ɔkilehile yɛ amaa ‘yɛadwenle yɛ nwo ngoko, yɛahulo yɛ nwo ngoko, yɛakyekye yɛ rɛle ngoko na yɛaboa yɛ nwo ngoko ngoko.’ (1 Kɔlentema 12:25; Wulomuma 12:10; 1 Tɛsalonaekama 4:18; 5:11) Gyihova ze kɛ kɛmɔ yɛnli munli la ati, ɔdwu mekɛ ne bie a ɔyɛ se kɛ yɛbayɛ ko. Ɛhye ati a ɔse ‘yɛva yɛ gɔnwo mɔ ɛtane yɛhyɛ bɛ la.’Ɛfɛsɛsema 4:32.

16, 17. (a) Duzu ati a yɛkɔ debiezukoalɛ ɛ? (b) Duzu a ngakula bahola azukoa avi Gyisɛse neazo ne anu a?

16 Adenle bieko mɔɔ Gyihova dua zo boa yɛ maa yɛyɛ ko la a le debiezukoalɛ ɛhɔlɛ. Hibuluma 10:24, 25 kakye yɛ kɛ debiezukoalɛ bodane ne mɔ ko a le kɛ ɔmaa yɛmaa yɛ nwo anwosesebɛ. Yɛɛ Gyihova kenle kpole ne ɛlɛbikye a, yɛbahyia yɛ ayia ne mɔ anwo kpalɛ.

17 Gyisɛse yɛle neazo kpalɛ manle yɛ ɔboalekɛ ɛnee ɔ nye die kɛ ɔ nee Gyihova menli bayia nu. Mɔɔ ɔnyianle ɛvolɛ 12 la, ɔ nee ye awovolɛ hɔle ayia kpole bie wɔ ɛzonlenlɛ sua ne anu. Ye awovolɛ kpondɛle ye. Asoo ɔvile ɛkɛ ɔ nee ɔ gɔnwo mɔ ngakula hɔlile nwɔhoa? Kyɛkyɛ. Gyisɛse awovolɛ nwunle kɛ ɔ nee kilehilevolɛma ne wɔ ɛzonlenlɛ sua ne anu bɛlɛka Ngɛlɛlera ne anu edwɛkɛ.Luku 2:45-47.

18. Kɛzi asɔneyɛlɛ bahola amaa yɛayɛ ko ɛ?

18 Eza yɛbahola yɛamia yɛ koyɛlɛ ne anu ɔlua asɔne mɔɔ yɛbayɛ yɛamaa yɛ mediema kɛ Gyihova ɛboa bɛ wɔ ndenle fɔɔnwo bie mɔ anu la azo. Nzɛlɛlɛ mɔɔ yɛyɛ yɛmaa yɛ mediema la kile kɛzi yɛdwenle bɛ nwo la. Ɔhyia kɛ yɛkulo yɛ mediema, ɔwɔ kɛ yɛmaa bɛ anwosesebɛ wɔ debiezukoalɛ bo, na yɛsɛlɛ yɛmaa bɛ. Ngakula, asoo bɛbɔ mɔdenle bɛyɛ ninyɛne ɛhye mɔ amaa bɛ nee asafo ne anu amra ava agɔnwolɛ kyengye ɔ? Saa yɛbanyia yɛ ti wɔ awieleɛ mekɛ ne anu a, yɛ mediema yɛɛ ɔwɔ kɛ yɛbikye bɛ a, tɛ Seetan ewiade ne ɔ.

Yɛ muala yɛbahola yɛayɛ asɔne yɛamaa yɛ mediema (Nea ɛdendɛkpunli 18)

BƐMAA YƐHILE KƐ “YƐ MUALA YƐLE MENLI KO”

19-21. (a) Kɛmɔ “yɛ muala yɛle menli ko” la ati, duzu a yɛyɛ a? Maa neazo. (b) Duzu a yɛsukoa yɛfi kɛzi yɛ mediema boale bɛ nwo wɔ esiane mekɛ nu la anu a?

19 Ɛnɛ, neazo dɔɔnwo wɔ ɛkɛ mɔɔ kile kɛ Gyihova menli ‘le menli ko a.’ (Wulomuma 12:5) Saa esiane si yɛ mediema nwo zo a, yɛnwu kɛ ɔwɔ kɛ yɛboa bɛ. Wɔ December 2011, anwoma kpole bie dule wɔ Mindanao bɔra ne mɔɔ wɔ Philippines la azo. Kenle ko nɔɔzo, azule yile vale azua mɔɔ bo 40,000 la, na ɛnee yɛ mediema dɔɔnwo noko azua boka nwo. Ɔfese ne bɔle amaneɛ kɛ kolaa na bɛava moalɛ bɛahɔmaa bɛ la, ‘Ɛnee mediema mɔɔ bɛwɔ maanle gyɛne zo la ɛhɔmaa bɛ ninyɛne.’

20 Azɛlɛkpusulɛ bie mɔɔ zile Japan maanle ne aduduleɛ la manle yɛ mediema nwunle amaneɛ kpole. Bɛ nuhua dɔɔnwo ninyɛne kɔsɔɔti minlinle. Kɛ neazo la, Yoshiko sua bubule. Ɛnee ɔvi ye sua nu mɔɔ kɔ Belemgbunlililɛ Asalo la, bayɛ kilomita 40 (mayɛlɛ 25). Ɔka kɛ: “Nzinlii, ɔzinle yɛ nwo kɛ mɔɔ azɛlɛkpusulɛ ne zile na aleɛ hyenle la, ɛnee maangyebakyi zo neavolɛ ne nee adiema ko ɛlɛkpondɛ yɛ.” Ɔvale anyelielɛ ɔdoale zo kɛ: “Yɛ nye liele sunsum nu moalɛ dɔɔnwo ne mɔɔ asafo ne vale manle yɛ la anwo kpalɛ. Bieko, bɛmanle yɛ adɛladeɛ ngakyile, mgbɔlaboa, nee baage.” Moalɛ eku ne anu amra ko hanle kɛ: “Mediema mɔɔ bɛvi Japan la yɛle ko boale bɛ nwo ngoko ngoko. Mediema mɔɔ bɛvi United States bɔbɔ la raboale. Mekɛ mɔɔ bɛbizale bɛ deɛmɔti bɛpɛ adenle tendenle zɛhae la, bɛhanle kɛ, ‘Yɛ nee yɛ mediema mɔɔ bɛwɔ Japan la le ko, na bɛhyia yɛ moalɛ.’” Asoo ɔnyɛ wɔ fɛ kɛ ɛboka ahyehyɛdeɛ mɔɔ nuhua menli kulo bɛ nwo nɔhalɛ nu la anwo ɔ? Wɔmɔ suzu kɛzi Gyihova anye balie kɛ ɔbanwu koyɛlɛ ɛhye la anwo nea.

21 Saa yɛsukoa kɛ yɛbaboa yɛ nwo ɛnɛ a, ɔbamaa yɛagyinla tɛnlabelɛ mɔɔ anu yɛ se la anloa kenlebie. Saa yɛnrɛhola yɛnrɛboa yɛ mediema mɔɔ bɛwɔ maanle gyɛne nu la bɔbɔ a, yɛbahola yɛaboa mediema mɔɔ bikye yɛ la. Adiema raalɛ ko mɔɔ wɔ Japan mɔɔ bɛfɛlɛ ye Fumiko, mɔɔ ɔnyianle ɔ ti wɔ anwoma kpole bie mɔɔ dule anu la, ka kɛ: “Awieleɛ ne ɛbikye. Mekɛ mɔɔ yɛ nye la kenlebie mɔɔ esiane biala ɛnrɛzi ade la, bɛmaa yɛhɔ zo yɛboa yɛ mediema.”

22. Kɛzi yɛ koyɛlɛ ne baboa yɛ kenlebie ɛ?

22 Siezie ɛ nwo maa Gyihova kenle ne ɔlua mɔdenle mɔɔ ɛbabɔ ɛ nee ɛ mediema ayɛ ko la azo. Saa bɛsɛkye Seetan ewiade ne a, Gyihova balie ye menli kɛmɔ ɔyɛle ye tete ne la. (Ayezaya 52:9, 10) Saa ɛle kakula anzɛɛ kpanyinli a, ɔwɔ kɛ ɛ nee Nyamenle menli yɛ ko na wɔanyia ngoane. Yɛbazuzu deɛmɔti ɔwɔ kɛ yɛmaa yɛ nye sɔ mɔɔ yɛnyia ye la anwo wɔ edwɛkɛ mɔɔ doa zo la anu.