Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Ɛbahola Wɔali Seetan Anwo Zo—Konim!

Ɛbahola Wɔali Seetan Anwo Zo—Konim!

“Bɛzɔ bɛ diedi ne anu kpundii, bɛho bɛtia [Seetan].”—1 PITA 5:9.

1. (a) Nzɔne ati a ɔwɔ kɛ yɛko yɛtia Seetan ɛnɛ a? (b) Kɛzi yɛkola yɛnwu ye kɛ yɛbahola yɛali Seetan anwo zo konim ɛ?

SEETAN ɛlɛko atia menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la yɛɛ ‘mboane gyɛne’ ne. (Dwɔn 10:16) Wɔ Abɔnsam mekɛ ekyi mɔɔ ɛha la anu, ɔlɛbɔ mɔdenle kɛ ɔsɛkye Gyihova azonvolɛ dɔɔnwo diedi kɛmɔ ɔbahola la. (Kenga Yekile 12:9, 12.) Noko yɛbahola yɛali Seetan anwo zo konim. Baebolo ne se: “Bɛmmamaa Abɔnsam adenle, na ɔvi bɛ nwo ɔbanriandi.”Gyemise 4:7.

2, 3. (a) Nzɔne ati a Seetan kpondɛ kɛ menli die di kɛ ɔnle ɛkɛ ɛ? (b) Kɛzi ɛkola ɛnwu ye kɛ Seetan le awie mɔɔ ɔwɔ ɛkɛ ɛ?

2 Saa ɛka kɛ Seetan wɔ ɛkɛ a ɔyɛ menli dɔɔnwo ɛzelekɛ. Wɔ bɛ afoa nu, mbuluku, sini anu ɛzulolɛ nee video zo nwɔhoalilɛ nu ala a ɛbanwu Seetan nee mbɔnsam ne mɔ a. Menli ɛhye mɔ te nganeɛ kɛ saa wɔ adwenle ɛdi a, ɛnrɛlie ɛnrɛli kɛ sunsum evinli ne mɔ wɔ ɛkɛ. Asoo ɔgyegye Seetan kɛ menli ɛnlie ɛnli kɛ ɔ nee ye mbɔnsam ne mɔ wɔ ɛkɛ la ɔ? Kyɛkyɛ. Ɔnyɛ se kolaa kɛ Seetan babɛlɛbɛla menli mɔɔ bɛnlie bɛnli kɛ ɔwɔ ɛkɛ la. (2 Kɔlentema 4:4) Seetan maa menli nyia adwenle zɛhae amaa yɛahola yɛabɛlɛbɛla bɛ.

3 Kɛ Gyihova azonvolɛ la, bɛtɛbɛlɛbɛlale yɛ. Yɛze kɛ Abɔnsam le awie mɔɔ ɔwɔ ɛkɛ a. Kɛzi yɛkola yɛnwu ye zɔ ɛ? Baebolo ne maa yɛnwu ye kɛ Seetan luale ɛwɔlɛ nwo zo dendɛle hilele Yive. (Mɔlebɛbo 3:1-5) Ɔ nee Gyihova dendɛle, na ɔdendɛle ɔtiale adwenle mɔɔ ɛnee Dwobu lɛ la. (Dwobu 1:9-12) Seetan bɔle mɔdenle kɛ ɔsɔ Gyisɛse yeanlea. (Mateyu 4:1-10) Bɛziele Gyisɛse Belemgbunli wɔ 1914 la anzi, Seetan bɔle ɔ bo kɛ ɔ nee menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la ‘kaho.’ (Yekile 12:17) Konle ɛhye tɛkɔ zo wɔ mekɛ mɔɔ Abɔnsam ɛlɛbɔ mɔdenle kɛ ɔsɛkye menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ nee mboane gyɛne ne diedi la. Amaa yɛahola yɛali konim la, ɔwɔ kɛ yɛko yɛtia Seetan na yɛmaa yɛ diedi ne anu mia. Edwɛkɛ ɛhye bamaa yɛanwu ndenle nsa mɔɔ yɛbalua zo yɛayɛ zɔ la.

KPO BƐ NLOA ANU ƐDULƐ

4. Kɛzi Seetan le anwomemaazo nwo neazo mɔɔ tɛla biala ɛ?

4 Seetan tu ɔ nloa nu kpole kpalɛ. Anwumabɔvolɛ ɛtane ɛhye dwazole tiale nwolɛ adenle mɔɔ Nyamenle lɛ di tumi la, na kɛ anrɛɛ ɔkɛmaa awie mɔ kɛzonle Gyihova la, ɔbɔle mɔdenle kɛ ɔmaa bɛazonle ye. Yemɔti ɔdaye a ɔle awie mɔɔ le anwomemaazo na ɔtu ɔ nloa anu la anwo neazo mɔɔ tɛla biala a. Ɛhye ati, adenle ko mɔɔ yɛbahola yɛalua zo yɛaho yɛatia Seetan la a le kɛ yɛbakpo bɛ nloa anu ɛdulɛ na yɛabɛlɛ yɛ nwo aze. (Kenga 1 Pita 5:5.) Noko bɛ nloa anu ɛdulɛ a le nzɔne? Asoo mekɛ biala a ɔle ɛtane a?

5, 6. (a) Asoo mekɛ biala a bɛ nloa anu ɛdulɛ le ɛtane a? Kilehile nu. (b) Bɛ nloa anu ɛdulɛ boni a ɛnle kpalɛ a, nwolɛ neazo boni mɔ a wɔ Baebolo ne anu a?

5 Edwɛbohilelɛ buluku bie kile kɛ, bɛ nloa anu ɛdulɛ kile kɛ yɛdie yɛ nwo yɛdi yɛɛ yɛbu yɛ nwo. Eza ɔle “nganeɛ mɔɔ awie te kɛ ɔ kunlu dwo ɔ nwo ɔluakɛ ɔdaye anzɛɛ menli gyɛne mɔɔ bikye ye la ɛyɛ debie kpalɛ anzɛɛ bɛlɛ debie mɔɔ sonle bolɛ la.” Saa ɛte nganeɛ zɛhae a ɔnle ɛtane. Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle hilele mediema mɔɔ wɔ Tɛsalonaeka la kɛ: “Zɔhane ati yɛfa bɛ yɛpɛ Nyamenle menli mɔɔ ɛha la anye zo. Yɛfa bɛ diedi nu kpundii mɔɔ bɛgyi wɔ nyanenwunlɛ nee abodelɛ mɔɔ bɛlɛnwu ye la anu la yɛtu yɛ nloa anu kpole.” (2 Tɛsalonaekama 1:4) Yemɔti saa mɔɔ awie mɔ ɛyɛ la maa yɛ nye die na bɔbɔ yɛtu yɛ nloa anu wɔ mɔɔ yɛhola yɛyɛ la anwo a, ɔbahola yɛaboa yɛ. Ɔnle kɛ yɛse abusua mɔɔ yɛvi nu, yɛ amaamuo anzɛɛ ɛleka mɔɔ yɛdɛnlanle la anwo nyiane.Gyima ne 21:39.

6 Noko, bɛ nloa anu ɛdulɛ bie wɔ ɛkɛ mɔɔ ɔbahola yɛazɛkye yɛ nee awie mɔ avinli agɔnwolɛvalɛ, titili yɛ nee Gyihova ɛdeɛ ne. Yemɔ a le anwomemaazo. Subane ɛhye bahola amaa yɛava folɛ bie mɔɔ bɛbadu yɛ la anwo ɛya. Kɛ anrɛɛ ɔbamaa yɛabɛlɛ yɛ nwo aze na yɛava folɛdulɛ yɛayɛ gyima la, ɔbamaa yɛakpo. (Edwɛndolɛ 141:5) Bɛha bɛ nloa nu ɛdulɛ ɛhye anwo edwɛkɛ kɛ yɛ nwo mɔɔ yɛbu ye somaa anzɛɛ “anwomemaazo subane mɔɔ ɛngyi kpɔkɛ zo mɔɔ menli mɔɔ dwenle kɛ bɛle kpalɛ bɛtɛla awie mɔ la da ye ali la.” Gyihova kyi bɛ nloa anu mɔɔ bɛtu ye wɔ adenle ɛtane zo la. (Yizikeɛle 33:28; Emɔso 6:8) Noko saa menli memaa bɛ nwo zo na bɛtu bɛ nloa anu a ɔyɛ Seetan fɛ. Nea kɛzi Seetan anye liele wɔ mekɛ mɔɔ Nemelɔdo, Falo nee Abesalɛm vale anwomemaazo dule bɛ nloa anu la! (Mɔlebɛbo 10:8, 9; Adendulɛ 5:1, 2; 2 Samoɛle 15:4-6) Anwomemaazo ti a agɔnwolɛvalɛ mɔɔ Keen nee Nyamenle lɛ la zɛkyele a. Gyihova mumua ne dule Keen folɛ, noko anwomemaazo ti yeandie. Ɛnee ɔ nzo yɛ se, ɔkpole Nyamenle kɔkɔbɔlɛ ne yɛɛ yeanyɛ ye se kɛ ɔbayɛ ɛtane yɛatia Gyihova.Mɔlebɛbo 4:6-8.

7, 8. (a) Menli nu nyeyenu a le nzɔne, na kɛzi ɔfane anwomemaazo nwo ɛ? (b) Kilehile kɛzi anwomemaazo bahola azɛkye anzodwolɛ mɔɔ wɔ asafo ne anu la anu.

7 Ɛnɛ, menli dɔɔnwo tu bɛ nloa anu wɔ adenle ɛtane zo. Ɔdwu mekɛ ne bie a, menli nu nyeyenu noko maa awie memaa ɔ nwo zo. Edwɛbohilelɛ buluku ko kile kɛ, nyeyenu a le adwenletane mɔɔ bɛnyia ye wɔ menli ekpunli bie anwo la. Eza ɔmaa “awie dwenle kɛ asolo menli ekpunli gyɛne subane nee bɛ mɔdenlebɔlɛ, yɛɛ menli ekpunli bie mɔ le kpalɛ tɛla bie mɔ.” Menli nu nyeyenu ɛva konle konle ɛra na yemaa bɛhu menli dɔɔnwo.

Anwomemaazo bahola azɛkye anzodwolɛ mɔɔ wɔ asafo ne anu la

8 Nɔhalɛ nu, ɔnle kɛ ɛhye bie si Keleseɛne asafo ne anu. Noko, anwomemaazo bahola amaa akɛsakɛsa adɔ mediema avinli, na yeayɛ kpole bɔbɔ. Ɛhye bie dole alimoa Keleseɛnema bie mɔ, na yemɔti a Gyemise bizale kpuya ɛhye la: “Duzu a twehwe konle ba a, yɛɛ duzu a fa butule ba bɛ avinli a?” (Gyemise 4:1) Saa yɛkpɔ awie mɔ na yɛte nganeɛ kɛ yɛle kpalɛ yɛtɛla bɛ a, ɔbamaa yɛaha edwɛkɛ anzɛɛ yɛayɛ debie mɔɔ baboda bɛ la. (Mrɛlɛbulɛ 12:18) Ɔda ali kɛ, anwomemaazo bahola azɛkye anzodwolɛ mɔɔ wɔ asafo ne anu la.

9. Kɛzi Baebolo ne boa maa yɛkoati menli nu nyeyenu nee anwomemaazo ɛ? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

9 Saa ɔyɛ a yɛte nganeɛ kɛ yɛle kpalɛ yɛtɛla awie mɔ a, ɔwɔ kɛ yɛkakye kɛ Gyihova kyi “sonla mɔɔ le mgbanyizonle la.” (Mrɛlɛbulɛ 16:5) Ɔwɔ kɛ yɛneɛnlea yɛ ahonle nu na yɛbiza yɛ nwo kɛ, ‘Asoo mete nganeɛ kɛ mele kpalɛ metɛla menli mɔɔ asolo bɛ aneɛ, bɛ maanle anzɛɛ bɛ amaamuo la ɔ?’ Saa ɔle zɔ a, ɛnee yɛ rɛle ɛlɛfi kɛ “Nyamenle bɔle sonla na ɔluale ɔ nwo zo ɔmanle menli ngakyile kɔsɔɔti mɔɔ wɔ aleɛabo la amuala rale.” (Gyima ne 17:26) Yemɔti wɔ adenle bie azo, yɛle menli ko ɔluakɛ yɛ muala yɛvi Adam anu a yɛrale a. Nrɛlɛbɛ ɛnle nu kɛ yɛbalie yɛali kɛ Nyamenle bɔle menli ne bie mɔ kpalɛ dɛlale bie mɔ. Saa yɛnyia adwenle zɛhae a ɛnee yɛlɛmaa Seetan azɛkye yɛ Keleseɛnema ɛlɔlɛ nee koyɛlɛ ne. (Dwɔn 13:35) Saa yɛbali Seetan anwo zo konim a, ɔwɔ kɛ yɛkoati anwomemaazo.Mrɛlɛbulɛ 16:18.

MMAKULO ANWONYIA NEE EWIADE NE

10, 11. (a) Nzɔne ati a ɔnyɛ se kɛ yɛbahulo ewiade ne ɛ? (b) Nzɔne a vile ewiade ne mɔɔ Dimase hulole la anu rale a?

10 Seetan a “sie ɛtane ewiade ɛhye a.” (Dwɔn 12:31; 1 Dwɔn 5:19) Ninyɛne dɔɔnwo mɔɔ ewiade ne si nwolɛ adua la tia Baebolo ngyinlazo. Nɔhalɛ nu, tɛ ewiade ne anu debie biala a le ɛtane a. Noko, yɛze kɛ Seetan babɔ mɔdenle kɛ ɔdua yɛ nganeɛdelɛ zo yeava ye ewiade ne yeazɔ yɛ yeanlea yeamaa yɛayɛ ɛtane. Anzɛɛ ɔbamaa yɛahulo ewiade ne na yɛahwe yɛ nwo yɛavi Gyihova ɛzonlenlɛ nwo.Kenga 1 Dwɔn 2:15, 16.

11 Alimoa Keleseɛnema bie mɔ hulole ewiade ne. Kɛ neazo la, Pɔɔlo hɛlɛle kɛ: “Dimase ɛhulo kɛkala ewiade ye na yekpo me.” (2 Temɔte 4:10) Baebolo ne ɛnga debie mɔɔ Dimase hulole ye wɔ ewiade ne anu mɔɔ ɔti ɔkpole Pɔɔlo a. Ɔbayɛ kɛ ɔ nye liele nwonane afoa nu ninyɛne nwo dɔɔnwo ɔdɛlale ɛzonlenlɛ mɔɔ ɔfa ɔmaa Gyihova la. Sɛ zɔhane a ɔde a, ɛnee nwolɛ adenle kɛnlɛma bɔle Dimase wɔ Nyamenle ɛzonlenlɛ nu. Asoo ɛnee nrɛlɛbɛ wɔ nu? Kyɛkyɛ. Anrɛɛ ɔbahɔ zo yeaboa Pɔɔlo. Ɔnrɛhola ɔnrɛnyia debie kpalɛ wɔ ewiade ne anu ɔnrɛdɛla mɔɔ anrɛɛ Gyihova bava amaa ye la!Mrɛlɛbulɛ 10:22.

Bɛmmamaa yɛmaa ezukoa kyia yɛ tɛla agɔnwolɛvalɛ mɔɔ yɛ nee Gyihova lɛ la

12. Kɛzi Seetan kola dua “anwonyia ɛhulolɛ nwo adwenle” zo sɔ yɛ nea ɛ?

12 Deɛ ko ne ala bie bahola ado yɛ ɛnɛ. Kɛ Keleseɛnema la, ɔnle ɛtane kɛ yɛbanlea yɛ nwo nee yɛ mbusua. (1 Temɔte 5:8) Gyihova kulo kɛ yɛ nye die wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu. Yɛze ye zɔ ɔluakɛ ɔmaanle Adam nee Yive dɛnlanle paladaese kɛnlɛma bie anu. (Mɔlebɛbo 2:9) Noko Seetan bahola ava “anwonyia ɛhulolɛ nwo adwenle” azɔ yɛ anlea. (Mateyu 13:22) Menli dɔɔnwo dwenle kɛ ezukoa nee nwonane afoa nu ninyɛne bamaa bɛ nye alie anzɛɛ bɛali boɛ. Saa yɛnyia adwenle zɛhae a, ɔbahola yeamaa agɔnwolɛvalɛ kpalɛ mɔɔ yɛ nee Gyihova lɛ la abɔ yɛ. Gyisɛse hanle kɛ: “Awie biala ɛnrɛhola ɛnrɛzonle menlenlɛ nwiɔ, ɔluakɛ saa ɔyɛ ye zɔhane a ɔbahulo ko na yeakpɔ ko, anzɛɛ ɔbali ko eni na yeakpo ko. Zɔhane ala yɛɛ bɛnrɛhola Nyamenle nee ezukoa sonle a.” (Mateyu 6:24) Saa nwonane afoa nu ninyɛne ala a yɛli ɔ nzi a, ɛnee yɛgyakyi Gyihova ɛzonlenlɛ. Yemɔ ala a Seetan kpondɛ kɛ yɛyɛ a. Ɔnle kɛ yɛmaa ezukoa anzɛɛ ninyɛne mɔɔ ezukoa kola yɛ la kyia yɛ tɛla agɔnwolɛvalɛ mɔɔ yɛ nee Gyihova lɛ la. Saa yɛbali Seetan anwo zo konim a, ɔwɔ kɛ yɛnyia nwonane afoa nu ninyɛne nwo adwenle kpalɛ.Kenga 1 Temɔte 6:6-10.

KOATI NLA NU ƐBƐLATANE

13. Kɛzi ewiade ne ɛmaa menli ɛnyia agyalɛ nee nla nwo adwenle ɛtane ɛ?

13 Seetan ngane ne bieko a le nla nu ɛbɛlatane. Menli dɔɔnwo te nganeɛ kɛ agyalɛ ɛhɔlɛ nee bokavolɛ mɔɔ bɛdi nɔhalɛ bɛamaa ye la ɛkpa nwo yɛɛ ɔmaa bɛ nwo kyele bɛ. Kɛ neazo la, bɛlɛra bie mɔɔ yɛ sini la hanle kɛ, yɛnrɛhola yɛnrɛli nɔhalɛ yɛnrɛmaa sonla ko ɛlɛ. Ɔdoale zo kɛ, “Menze awie biala mɔɔ ɔdi nɔhalɛ anzɛɛ ɔkpondɛ kɛ ɔdi nɔhalɛ a.” Nrenyia bie noko mɔɔ yɛ sini la hanle kɛ, “Mengola mennwu ye saa bɛbɔle yɛ kɛ yɛ nee sonla kokye ɛdɛnla wɔ yɛ ngoane mekɛ muala anu a.” Saa menli mɔɔ ɛlie duma la tendɛ tia Nyamenle ahyɛlɛdeɛ ɛhye, agyalɛ a, Seetan anye die kpole. Seetan anye ɛnlie agyalɛ ngyehyɛleɛ ne anwo, yemɔti ɔmkpondɛ kɛ agyalɛ gyinla. Noko saa yɛnyia Nyamenle adwenle wɔ agyalɛ nwo a, yɛbahola yɛali Seetan anwo zo konim.

14, 15. Saa ɛyia nla nu ɛbɛlatane nwo sɔnea a, nzɔne a ɛbahola wɔayɛ a?

14 Saa yɛgya o, yɛtɛgyale o, ɔwɔ kɛ yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbahoati nla nu ɛbɛlatane biala. Asoo ɛhye ɛyɛlɛ la aze? Kyɛkyɛ! Kɛ neazo la, saa ɛle kakula a, bie a ɛbade kɛ ɛ gɔnwo mɔ sukuluma bie mɔ ɛlɛka kɛ bɛ nee awie biala mɔɔ bɛkulo ye la da. Bie a bɛbava nla nwo edwɛkɛ nee nvoninli mɔɔ bɛdua fonu zo bɛfa bɛnwa awie mɔ la bɛadu bɛ nloa anu. Nɔhalɛ nu, wɔ maanle bie mɔ anu, bɛbu nla nwo edwɛkɛ nee nvoninli mɔɔ bɛdua fonu zo bɛfa bɛnwa awie mɔ la kɛ nlanwonvoninli mɔɔ bɛfa bɛnwa kakula ala la. Baebolo ne se: “Awie biala mɔɔ kɛbɔ adwɔmane ɛbɛla la yɛ ɛtane tia ɔdaye ye sonlabaka ne.” (1 Kɔlentema 6:18) Nla nu ewule ngakyile ɛmaa menli dɔɔnwo ɛnwu amaneɛ na bɛwu. Yɛɛ ngakula dɔɔnwo mɔɔ bɛvale bɛ nwo bɛwulale nla nu wɔ mekɛ mɔɔ bɛtɛgyale la se ɔyɛ bɛ nyane kɛ bɛyɛle zɔhane la. Ewiade ne anu anyelielɛ ninyɛne maa yɛnyia adwenle kɛ saa yɛanli Nyamenle mɛla zo a ɔnyɛ ɛhwee. Saa yɛdie adalɛ ɛhye yɛdi a, yɛbamaa “ɛtane” tumi ne abɛlɛbɛla yɛ.Hibuluma 3:13.

15 Saa ɛyia nla nu ɛbɛlatane nwo sɔnea a, nzɔne a ɛbahola wɔayɛ a? Kakye kɛ ɛtɔ sinli. (Wulomuma 7:22, 23) Sɛlɛ Nyamenle kɛ ɔboa wɔ. (Felepaema 4:6, 7, 13) Koati tɛnlabelɛ mɔɔ ɔbamaa wɔabɔ ɛbɛlatane la. (Mrɛlɛbulɛ 22:3) Saa ɛyia sɔnea bie a, kpo ye ndɛndɛ.Mɔlebɛbo 39:12.

16. Seetan bɔle mɔdenle kɛ ɔsɔ Gyisɛse yeanlea la, nzɔne edwɛkɛ a Gyisɛse hanle a, na nzɔne a yɛsukoa yɛfi nu a?

16 Gyisɛse yɛle neazo kɛnlɛma maanle yɛ. Seetan angola anva ye ɛwɔkɛ ne mɔ ambɛlɛbɛla ye. Yeandwenle nwolɛ bɔbɔ. Na ndɛndɛ ne ala ɔzele Seetan kɛ: “Bɛhɛlɛ ye kɛ.” (Kenga Mateyu 4:4-10.) Ɛnee Gyisɛse ze Nyamenle Edwɛkɛ ne kpalɛ, yemɔti Seetan bɔle mɔdenle kɛ ɔsɔ ye yeanlea la ɔhwenle ye adwenle ɔhɔle zo ndɛndɛ. Saa yɛanva yɛ nwo yɛanwula nla nu ɛbɛlatane nu a, yɛbahola yɛali Seetan anwo zo konim.1 Kɔlentema 6:9, 10.

GYINLA KPUNDII NA ƐBALI KONIM

17, 18. (a) Ngane gyɛne boni a Seetan fa di gyima a, na nzɔne ati a yɛ nye la bɛ ade a? (b) Nzɔne a bado Seetan a, na kɛzi ɔbamaa wɔagyinla kpundii ɛ?

17 Anwomemaazo, anwonyia ɛhulolɛ nee nla nu ɛbɛlatane le Seetan ngane ne mɔ anu nsa ala. Dɔɔnwo wɔ ɛkɛ. Kɛ neazo la, Keleseɛnema bie mɔ mbusuafoɔ dwazo tia bɛ anzɛɛ bɛ gɔnwo mɔ sukuluma golo bɛ nwo. Bie mɔ noko de maanle mɔɔ arane ne ɛlɛbɔ mɔdenle kɛ ɔmaa bɛagyakyi edwɛkɛ ne ɛhanlɛ wɔ nu la anu. Yɛ nye la kɛ yɛbayia ngyegyelɛ ɛhye mɔ. Gyisɛse bɔle yɛ kɔkɔ kɛ: “Me ti, menli kɔsɔɔti bakpɔ bɛ. Noko mɔɔ kɛgyinla kpundii kɛhɔ awieleɛ la, Nyamenle kɛlie ye ngoane.”Mateyu 10:22.

Bɛbazɛkye Seetan (Nea ɛdendɛkpunli 18)

18 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛali Seetan anwo zo konim ɛ? Gyisɛse hanle kɛ: “Bɛgyinla kpundii, na bɛkɛnyia ngoane.” (Luku 21:19) Mɔɔ dasanli biala bayɛ kɛ ɔfa yɛaboda yɛ la ɛnrɛdɛnla ɛkɛ ne dahuu. Awie biala ɛnrɛhola ɛnrɛzɛkye agɔnwolɛvalɛ mɔɔ yɛ nee Nyamenle lɛ la kyesɛ yɛdayɛ ala. (Wulomuma 8:38, 39) Saa Gyihova nɔhalɛ azonvolɛ bie mɔ wu bɔbɔ a, ɔngile kɛ Seetan ɛli konim. Gyihova badwazo bɛ. (Dwɔn 5:28, 29) Noko Seetan ɛnlɛ anyelazo biala. Saa bɛsɛkye ewiade ɛtane ɛhye bɛwie a, bɛbavuandi ye bɛado azɛlɛ kuma ne mɔɔ ɛnlɛ ɔ bo la anu ɛvolɛ 1,000. (Yekile 20:1-3) Wɔ Kelaese ɛvolɛ apenle ko tumililɛ ne anzi, “bɛbazianyi” Seetan bɛamaa yeazɔ menli mɔɔ bɛli munli la yɛanlea. Yemɔ anzi bɛbazɛkye ye. (Yekile 20:7-10) Abɔnsam ɛnlɛ anyelazo, noko wɔmɔ ɛlɛ bie! Kɔ zo ko tia Seetan na maa wɔ diedi ne anu ɛmia. Ɛbahola wɔali Seetan anwo zo konim!