Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

“Bɛ Ngoanelielɛ Ne Ɛbikye”!

“Bɛ Ngoanelielɛ Ne Ɛbikye”!

“Bɛmaa bɛ nye zo bɛnlea maanle nu, ɔboalekɛ ɛnee bɛ ngoanelielɛ ne ɛbikye.”LUKU 21:28.

EDWƐNE: 133, 43

1. Edwɛkɛ boni a zile wɔ ɛvolɛ 66 a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

FA YE kɛ ɛnee ɛle Kilisienenli wɔ Gyɛlusalɛm wɔ ɛvolɛ 66 ne anu. Ɛnee ninyɛne dɔɔnwo ɛlɛkɔ zo. Wulomu maanle kpanyinli Florus ɛwua talente 17 ɛvi ɛzonlenlɛ sua ndoboa ɛlɛka ne anu. Ɛkɛ ne ala Dwuuma ne vale ɛya. Bɛhunle Wulomu sogyama dɔɔnwo na bɛbɔle nolo kɛ bɛnyia fanwodi bɛvi Wulomuma abo. Noko Wulomu yɛle nwolɛ debie ndɛndɛ. Wɔ siane nsa anu, sogyama 30,000 mɔɔ Cestius Gallus li bɛ ti la bɔle Gyɛlusalɛm yiale. Dwuu atuadelɛma ne hɔveale ɛzonlenlɛ sua kpole ne anu, noko awieleɛ ne Wulomu sogyama ne rale ɛzonlenlɛ sua bane ne anwo na bɛbɔle mɔdenle kɛ bɛbu bane ne bɛahɔ nu. Akee awie biala mɔɔ wɔ suakpole ne azo la ahonle dule. Saa ɛnwunle ɛhye mɔ amuala a, anrɛɛ kɛzi ɛbade nganeɛ ɛ?

2. Wulomu sogyama bɔle yiale Gyɛlusalɛm la, nzɔne a ɛnee ɔwɔ kɛ Kilisienema ne yɛ a, na ɛnee kɛ ɔkɛyɛ na bɛayɛ zɔ ɛ?

2 Ɛvolɛ dɔɔnwo kolaa na edwɛkɛ ɛhye azi la, Gyisɛse bɔle ye ɛdoavolɛma kɔkɔ na ɔzele bɛ kɛ: “Saa bɛnwu kɛ ɛlɔnema ɛbɔ ɛyia Gyɛlusalɛm a, ɛnee bɛnwu ye kɛ ɔnrɛhyɛ biala na bɛazɛkye ye. Saa ɔba ye zɛhae a, bɛdabɛ mɔɔ bɛwɔ Dwudiya la ɛnriandi ɛhɔ awoka ne mɔ azo lɔ; bɛdabɛ mɔɔ bɛwɔ suakpole ne azo la ɔwɔ kɛ fi ɛkɛ, yɛɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛhɔ namule nu la mmaba suakpole ne azo.” (Luku 21:20, 21) Kɛmɔ ɛnee sogyama ɛbɔ Gyɛlusalɛm ɛyia la ati, kɛ ɔkɛyɛ na bɛali Gyisɛse edwɛkɛ ne azo ɛ? Azibɛnwo edwɛkɛ bie zile. Arɛlevilɛ nu ala Wulomu sogyama ne vile Gyɛlusalɛm! Kɛmɔ Gyisɛse hanle la, ɛtetalɛ “mekɛ ne azo” dele. (Mateyu 24:22) Mɔɔ ɛlɔnema ne hɔle la, ɛnee akee nɔhalɛ Kilisienema kola kɔ awoka ne mɔ azo kɛmɔ Gyisɛse hanle la. * (nea Ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ.) Amozi Wulomu sogyama fofolɛ ziale rale Gyɛlusalɛm wɔ ɛvolɛ 70 ne anu na bɛzɛkyele suakpole ne. Noko awie biala mɔɔ diele Gyisɛse edwɛkɛ ne la nyianle ngoane.

3. Tɛnlabelɛ boni bie a ɔnrɛhyɛ Kilisienema bahɔ nu a, na nzɔne a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a?

3 Gyisɛse kɔkɔbɔlɛ ne nee ye adehilelɛ ne fane yɛ nwo ɛnɛ. Ɔnrɛhyɛ yɛbahɔ tɛnlabelɛ zɛhae bie anu. Gyisɛse vale ɛvoya mɔɔ limoa anu edwɛkɛ hilehilele mɔɔ bazi wɔ mekɛ mɔɔ ‘anwongyelelɛ kpole’ ne babɔ ɔ bo arɛlevilɛ nu la anu. (Mateyu 24:3, 21, 29) Kɛmɔ nɔhalɛ Kilisienema bie mɔ nyianle ngoane wɔ Gyɛlusalɛm ɛzɛkyelɛ ne anu la, ‘menli dɔɔnwo’ bie noko banyia ngoane wɔ ewiade ɛzɛkyelɛ ne mɔɔ ɛlɛba la anu. (Kenga Yekile 7:9, 13, 14.) Ɔwɔ kɛ yɛte mɔɔ Baebolo ne ka kile yɛ wɔ edwɛkɛ ɛhye mɔɔ bazi kenle bie anwo la abo. Nzɔne ati ɔ? Ɔluakɛ yɛ ngoane gyi zo. Yemɔti bɛmaa yɛzuzu kɛzi edwɛkɛ ɛhye mɔ baha yɛ la anwo.

ANWOGYELELƐ KPOLE NE MƆLEBƐBO

4. Kɛzi anwongyelelɛ kpole ne babɔ ɔ bo ɛ?

4 Kɛzi anwongyelelɛ kpole ne babɔ ɔ bo ɛ? Adalɛ ɛzonlenlɛ kɔsɔɔti ɛzɛkyelɛ a babɔ ɔ bo a. Baebolo ne fɛlɛ adalɛ ɛzonlenlɛ kɛ “Babelɔn mɔɔ ɛlie duma, tuutuuma bɛ nli.” (Yekile 17:5-7) Nzɔne ati a bɛfɛlɛ adalɛ ɛzonlenlɛ tutuunli ɛ? Ɔluakɛ nuhua ɛsɔfo ne mɔ ɛnli nɔhalɛ ɛmmaa Nyamenle. Kɛ anrɛɛ bɛbaboa Gyisɛse nee ye Belemgbunlililɛ ne la, bɛfa bɛ nwo bɛwulowula sonla tumililɛ nu na bɛbu bɛ nye bɛgua Baebolo ngyinlazo zo amaa bɛahola bɛanyia menli dɔɔnwo anwo zo tumi. Bɛ ɛzonlenlɛ ne anwo ɛnde kɛ menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la ɛdeɛ ne la. (2 Kɔlentema 11:2; Gyemise 1:27; Yekile 14:4) Noko nwane a bazɛkye Babelɔn Kpole ne a? Gyihova bamaa “nane kɔkɔlɛ” ne “mɛne bulu” ne ali ye “gyimayɛlɛ nwo adwenle” nwo gyima. “Nane kɔkɔlɛ” ne gyi ɛkɛ maa Maamgbole Koyɛlɛ Eku ne, yɛɛ “mɛne bulu ne” gyi ɛkɛ maa maanyɛlɛ tumi kɔsɔɔti mɔɔ bɛboa ye la.Kenga Yekile 17:3, 16-18.

5, 6. Nzɔne ati a yɛse bɛsɛkye Babelɔn Kpole ne a nuhua menli ne amuala ɛnrɛwu ɛ?

5 Saa bɛlɛsɛkye Babelɔn Kpole ne a, bɛbahu adalɛ ɛzonlenlɛ nu amra kɔsɔɔti ɔ? Kyɛkyɛ. Gyihova maanle ngapezonli Zɛkalaya hanle mɔɔ ɔbazi la. Zɔhane mekɛ ne, awie mɔɔ ɛnee wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nu la baha kɛ: “‘Menle Nyamenle kpɔmanvolɛ, mele ɛyazonlɛnli, ɔluakɛ sumunli me ngakula nu ɛbɔ nu egyinli ala a meyɛ a.’ Na saa awie biza ye kɛ, ‘Na nganlɛ ɛhye mɔ mɔɔ wɔ ɛ nzi la noko ɛ?’ a, ɔbaha kɛ, ‘Bɛle nganlɛ mɔɔ me gɔnwo mɔ mɔɔ mengɔle bɛ sua nu la bɔle me a.’” (Zɛkalaya 13:4-6) Ɔti ɛzonlenlɛ nu mgbanyima bayɛ bɛ nwo kɛ bɛnle nyamenle ɛzonlenlɛma, eza bɛbaha kɛ bɛmboka adalɛ ɛzonlenlɛ zɔhane mɔ anwo.

6 Nzɔne a bado Nyamenle menli wɔ mekɛ zɔhane anu a? Gyisɛse hanle kɛ: “Na Awulae ɛnlea ye menli ne mɔɔ yekpa nu yeye bɛ la ati yede mekɛ ne azo, saa tɛ ye zɔhane a anrɛɛ sonla ko bɔbɔ ɛnrɛha.” (Mateyu 24:22) Wɔ ɛvoya mɔɔ limoa la anu, anwongyelelɛ mɔɔ rale Gyɛlusalɛm la azo ‘dele.’ Ɛhye maanle menli mɔɔ ‘bɛkpa nu bɛye bɛ’ la, Kilisienema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la, vile suakpole ne azo. Zɔhane ala a menli mɔɔ ‘bɛkpa nu bɛye bɛ’ la ati ‘bɛbade’ anwongyelelɛ kpole ne foa mɔɔ limoa la “mekɛ ne azo” a. Bɛnrɛmaa maanyɛlɛ tumima, “mɛne bulu ne,” adenle bɛnrɛmaa bɛnrɛzɛkye Nyamenle menli. Emomu, saa ɛtetalɛ ne mɔɔ limoa la pɛ nu a, anzodwolɛ ekyi bara.

SƆNEA NEE NDƐNEBUALƐ MEKƐ

7, 8. Saa bɛsɛkye adalɛ ɛzonlenlɛ bɛwie a, nwolɛ adenle boni a yɛbanyia a, na kɛzi Nyamenle menli bayɛ ngakyile avi awie gyɛne biala anwo ɛ?

7 Saa bɛsɛkye adalɛ ɛzonlenlɛ bɛwie a, nzɔne a bazi a? Zɔhane mekɛ ne a akee bɛbanwu mɔɔ wɔ yɛ ahonle nu la kpalɛ a. Mekɛ zɔhane, alesama dɔɔnwo babɔ mɔdenle kɛ bɛkpondɛ banebɔlɛ bɛavi sonla ngyehyɛleɛ, “awolɛ mɔɔ wɔ awoka ne mɔ azo la” ɛkɛ. (Yekile 6:15-17) Noko Gyihova menli bakpondɛ banebɔlɛ avi ye ɛkɛ. Mɔɔ bɛdele ɛtetalɛ “mekɛ ne azo” wɔ ɛvoya mɔɔ limoa anu la, ɛnee ɔnle mekɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ Dwuuma amuala bayɛ Kilisienema arɛlevilɛ nu a. Emomu, kɛmɔ Gyisɛse hanle la, ɛnee ɔle mekɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛle Kilisienema la fi Gyɛlusalɛm a. Zɔhane ala a saa bɛte Babelɔn Kpole ne ɛtetelɛ “mekɛ ne azo” kenle bie a, yɛ nye ɛnla kɛ menli dɔɔnwo bahakyi arayɛ nɔhalɛ Kilisienema a. Emomu, nɔhalɛ Kilisienema kɔsɔɔti banyia nwolɛ adenle ahile kɛ amgba bɛkulo Gyihova na bɛboa menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la.Mateyu 25:34-40.

Ɔbamaa yeanyia adenle yɛahile kɛ yɛkulo Gyihova na yɛaboa menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la

8 Yɛnze mɔɔ bazi wɔ zɔhane sɔnea mekɛ ne anu a. Noko yɛ nye la kɛ asetɛnla ne anu bayɛ se kpalɛ na ɔbahyia kɛ yɛfa ninyɛne yɛbɔ afɔle. Wɔ ɛvoya mɔɔ limoa la anu, ɛnee ɔwɔ kɛ Kilisienema ne gyakyi bɛ azua na bɛgyinla ngyegyelɛ nloa amaa bɛanyia ngoane. (Maake 13:15-18) Ɔwɔ kɛ yɛbiza yɛ nwo kɛ: ‘Asoo meziezie me nwo kɛ mebava nwonane afoa nu ninyɛne meabɔ afɔle? Meziezie me nwo kɛ mebayɛ debie biala amaa meali nɔhalɛ meamaa Gyihova ɔ?’ Wɔmɔ dwenle ɛhye anwo! Kɛmɔ ngapezonli Daneɛle yɛle la, zɔhane mekɛ ne, yɛ ngomekye a yɛbazonle yɛ Nyamenle ne a, ɔnva nwo biala mɔɔ bazi la.Daneɛle 6:10, 11.

Ɛnee “awieleɛ” ne ɛra!

9, 10. (a) Nzɔne nolo a Nyamenle menli babɔ wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu a? (b) Kɛzi Nyamenle menli ne agbɔvolɛ bayɛ bɛ nyɛleɛ ɛ?

9 anwongyelelɛ kpole ne anu a yɛbabɔ ‘Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkpa’ ne nolo a. Ɛnee zɔhane nolobɔlɛ gyima ne ɛkpa nwo na “awieleɛ” ne ɛra! (Mateyu 24:14) Nyamenle menli bava akɛnrasesebɛ abɔ ndɛnebualɛ edwɛkɛ bie mɔɔ ɔbaha awie biala la nolo. Bie a ndɛnebualɛ edwɛkɛ mɔɔ bɛbaha la a le kɛ ɔnrɛhyɛ bɛbazɛkye Seetan ewiade ne bɔkɔɔ. Baebolo ne fa edwɛkɛ ɛhye toto ezuawolɛ nwo. Ɔka kɛ: “Ezuawolɛ mgbole mɔɔ ko to tone nu tone ɛya la dɔle bilididi guale menli nwo zo. Yemɔti menli bɔle Nyamenle sasa, ɔboalekɛ nyane ɛhye bole zolɛ.”Yekile 16:21.

10 Yɛ agbɔvolɛ bade edwɛkɛ ɛhye. Gyihova maanle ngapezonli Yizikeɛle hanle kɛzi maanle maanle ekpunli bie mɔɔ Baebolo ne fɛlɛ bɛ Gɔɔgo mɔɔ vi Meegɔɔgo la bayɛ bɛ nyɛleɛ la. Ɔhanle kɛ: “Awulae Nyamenle ne se, Mekɛ zɔhane anu, ɛbanyia adwenle dɔɔnwo na wɔabɔ adwenle ɛtane wɔaha kɛ, ‘Mefa konle meahɔdoa azua ne mɔ mɔɔ bɛtɛdiele nwolɛ bane la. Mekɔ menli ne mɔɔ anzo nu ɛdwo bɛ na bɛde anwondɔlɛ nu, na bɛtɛdiele bɛ azua ne mɔ anwo bane, na bɛnlɛ nlenkɛ mgbole mɔɔ mbulalɛ gua bɛ nzi la anwo zo, amaa yɛave bɛ ninyɛne, yɛazoa ninyɛne mɔɔ yɛkɛnyia la yɛahɔ, yɛahɔha menli ne mɔɔ ɛyɛ gbudugbudu de azɛlɛ ne mɔɔ dɔle mgbane la azo la senle dwɛɛ. Bɛ nee bɛ vi maanle maanle zo a rale a, na bɛlɛ nlankɛ nee ninyɛne dɔɔnwo, yɛɛ bɛde ewiade ye avinli.’” (Yizikeɛle 38:10-12) Nyamenle menli bayɛ ngakyile avi awie biala anwo, kɛ asɛɛ bɛde “ewiade ye avinli” la. Akee maanle maanle ne mɔ ɛnrɛhola bɛ nwo sɔ. Bɛbabɔ mɔdenle kɛ bɛteta menli mɔɔ Gyihova ɛkpokpa bɛ la yɛɛ menli mɔɔ boa bɛ la.

11. (a) Boni a ɔwɔ kɛ yɛkakye wɔ kɛzi ninyɛne basisi adoɔdoa zo wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu la anwo a? (b) Saa menli nwu sɛkɛlɛneɛ ne mɔ a, nzɔne a bɛbayɛ a?

11 Boni bieko a bazi a? Baebolo ne ɛnga kɛzi ninyɛne basisi adoa zo pɛpɛɛpɛ la, noko yɛze kɛ bie a edwɛkɛ bie mɔ bazi wɔ mekɛ ko ne ala. Gyisɛse hanle ewiade awieleɛ ne anwo edwɛkɛ kɛ: “Sɛkɛlɛneɛ ɛzulolɛ basisi sɛnzɛne ne, siane ne nee nwɔlɔra ne mɔ anyunlu. Maanle maanle arɛle babɔ, na bɛ ti akunlu azɛkye nyevile ne ɛzɛkyelɛ nee ye ɛhululɛ nwo. Ɛzulolɛ ngome bamaa menli nye zo abulu wɔ mekɛ mɔɔ bɛlɛkendɛ mɔɔ bazi aleɛabo amra anwo zo la, ɔluakɛ bɛbadudu anwumaneamra bɛavi bɛ ndenle ne mɔ azo. Na akee bɛbanwu medame, Sonla Ra kɛ melua amungu ne anu, melɛ tumi nee anyunlunyia kpole melɛba.” (Luku 21:25-27; kenga Maake 13:24-26.) Asoo sɛkɛlɛneɛ ɛzulolɛ mɔɔ basisi anwomanyunlu la boka ngapezo ɛhye mɔɔ bara nu la anwo ɔ? Ɔwɔ kɛ yɛkendɛ na yɛnea mɔɔ bazi la. Noko saa Nyamenle agbɔvolɛ nwu sɛkɛlɛneɛ ne mɔ a, bɛ ahonle badu.

Yɛbahola yɛanyia anwodozo ɔluakɛ yɛze kɛ bɛbalie yɛ ngoane! (Nea ɛdendɛkpunli 12, 13)

12, 13. (a) Saa Gyisɛse fa “tumi nee anyunlunyia kpole” ba a, nzɔne a bazi a? (b) Nzɔne a Nyamenle menli bayɛ a?

12 Saa Gyisɛse fa “tumi nee anyunlunyia kpole” ba a, nzɔne a bazi a? Ɔbalie nɔhavoma ngoane na yeazɛkye ɛtanevolɛma. (Mateyu 24:46, 47, 50, 51; 25:19, 28-30) Gyisɛse vale ndonwo bie hilehilele ɛhye anu kpalɛ. Ɔhanle kɛ: “Mekɛ mɔɔ medame Sonla Ra, menwɔra kɛ Belemgbunli, mɔɔ ɛnee me soanvolɛma ne amuala wɔ me nwo ɛkɛ ne la, mebadɛnla me anyunlunyia belemgbunli ebia ne anu, na meaboɔboa aleɛabo amra amuala anloa wɔ me nyunlu ɛkɛ ne. Na mebahyɛ bɛ nuhua nwiɔ, kɛmɔ mboaneneavolɛ ye mboane fi mbɔnkye avinli la. Mebakpa mboane ne mɔ meagua me sa fema zo, na meagua mbɔnkye ne mɔ me sa bɛne zo.” (Mateyu 25:31-33) Nzɔne a bado mboane ne nee mbɔnkye ne mɔ a? Bɛbabua bɛ ndɛne. Bɛbadea mbɔnkye ne, anzɛɛ menli mɔɔ anli nɔhalɛ la “ndeanlɛ mɔɔ ɛnlɛ awieleɛ.” Noko mboane ne anzɛɛ nɔhavoma ne banyia dahuu ngoane.Mateyu 25:46.

13 Saa mbɔnkye ne mɔ nwu kɛ bɛbazɛkye bɛ a, nzɔne a bɛbayɛ a? Bɛbali “nyane.” (Mateyu 24:30) Noko nzɔne a menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ nee bɛ boavolɛma ne bayɛ a? Bɛbali Gyisɛse edwɛkɛ ne azo: “Mɔɔ ninyɛne ɛhye mɔ kɛbɔ ɔ bo kɛ bɛsisi la, anrɛɛ bɛmaa bɛ nye zo bɛnlea maanle nu, ɔboalekɛ ɛnee bɛ ngoanelielɛ ne ɛbikye.”Luku 21:28.

BƐBADA WƆ BELEMGBUNLILILƐ NE ABO

14, 15. Saa Gɔɔgo mɔɔ vi Meegɔɔgo la bɔ ye ɛtetalɛ ne abo a menli nloa ɛhuohuanlɛ boni a bahɔ zo a, na kɛzi ɛhye bazi ɛ?

14 Saa Gɔɔgo mɔɔ vi Meegɔɔgo la bɔ ɔ bo kɛ ɔteta Nyamenle menli a, nzɔne a bazi a? Baebolo ne se sonla Ra ne bamaa “anwuma soanvolɛma ahɔ ewiade muleɛ ne amuala azo ahɔhuohua Nyamenle menli ne mɔɔ yekpa nu yeye bɛ la anloa, ɔvi ewiade ye ati yeahɔkpula ɔ bo.” (Maake 13:27; Mateyu 24:31) Menli nloa ɛboɔboalɛ ɛhye ɛnvane mekɛ mɔɔ bɛlimoale bɛkpale Kilisienema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la anwo. Eza ɔnvane menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛtɛbɔ azɛlɛ ye azo la anloa ɛzɔlɛ mɔɔ li awieleɛ la anwo. (Mateyu 13:37, 38) Bɛ nloa ɛzɔlɛ zɔhane bazi kolaa na anwongyelelɛ kpole ne abɔ ɔ bo. (Yekile 7:1-4) Yemɔti ɛnee menli nloa ɛhuohuanlɛ boni a le ɛhye? Yemɔ a le mekɛ mɔɔ menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛtɛbɔ azɛlɛ ye azo la banyia bɛ anwuma ahatualɛ ne la. (1 Tɛsalonaekama 4:15-17; Yekile 14:1) Gɔɔgo mɔɔ vi Meegɔɔgo la ɛtetalɛ ne anu a edwɛkɛ ɛhye bazi a. (Yizikeɛle 38:11) Akee kɛmɔ Gyisɛse hanle la, “Nyamenle menli ne bada kɛ sɛnzɛne wɔ bɛ Ze mɔɔ wɔ anwuma la Belemgbunlililɛ ne abo.”Mateyu 13:43. * (nea Ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ.)

15 Asoo ɛhye kile kɛ menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bava bɛ sonlabaka ne ahɔ anwuma arɛlevilɛ nu ɔ? Kilisienemaanle ne anu amra die ɛhye di na bɛfɛlɛ ye kɛ “rapture.” Eza bɛdwenle kɛ bɛbava bɛ nye bɛanwu Gyisɛse kɛ ɔlɛba yearali tumi wɔ azɛlɛ ye azo. Noko Baebolo ne maa ɔda ali wienyi kɛ yɛnrɛva yɛ nye yɛnrɛnwu ye kɛ ɔlɛba. Ɔse: “Medame Sonla Ra, me nwo sɛkɛlɛneɛ bavinde anwomanyunlu,” yɛɛ Gyisɛse balua “amungu nu” ara. (Mateyu 24:30) Eza Baebolo ne ka kɛ “nwonane nee mogya ɛngola ɛnnyia Nyamenle Belemgbunlililɛ ne.” Yemɔti bɛbahakyi bɛdabɛ mɔɔ bɛbava bɛ bɛahɔ anwuma la, ‘saa bɛbɔ aweɛne tendenle ne mɔɔ li amozi la anu a, bɛ nye zo katete bɛ la ɛnee Nyamenle ɛhakyi bɛ ɛwie.’ * (nea Ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ.) (Kenga 1 Kɔlentema 15:50-53.) Yɛnva edwɛkɛkpɔkɛ “rapture” yɛnga edwɛkɛ ɛhye mɔɔ bazi la anwo edwɛkɛ ɔluakɛ ɔfane Kilisienemaanle ne adalɛ ngilehilelɛ nwo. Noko bɛbahuohua nɔhavoma mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛtɛbɔ azɛlɛ ye azo la anloa ndɛndɛ ne ala.

16, 17. Kolaa na Boaneralɛ ne atɔfolɛlielɛ ne ahɔ zo la, nzɔne a ɔwɔ kɛ ɔsi a?

16 Saa menli 144,000 ne mɔɔ bɛkpokpa bɛ la amuala kɔ anwuma a, Boaneralɛ ne atɔfolɛlielɛ ne anwo nziezielɛ mɔɔ li awieleɛ la bahola abɔ ɔ bo. (Yekile 19:9) Noko ɔwɔ kɛ debie bieko si kolaa na anyelielɛ edwɛkɛ zɔhane ahɔ zo. Kakye kɛ Gɔɔgo bateta Nyamenle menli wɔ mekɛ mɔɔ menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bie mɔ tɛbɔ azɛlɛ ye azo la. (Yizikeɛle 38:16) Nzɔne a Nyamenle menli bayɛ a? Bɛbali adehilelɛ ɛhye mɔ azo: “Ɔnrɛhyia kɛ bɛkɛho bɔbɔ wɔ konle ɛhye anu. Bɛmɛ bɛgyinla bɛ bo zo ne, bɛmmatu bɛ bo, na bɛnlea kɛ [Gyihova] bazi aho bɛ ti ali konim la. Bɛmmasulo, yɛɛ bɛmmamaa bɛ rɛle bɔ.” (2 Edwɛkɛsisilɛ 20:17) Wɔ Gɔɔgo ɛtetalɛ ne anzi, ɔnrɛhyɛ biala bɛbava menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛtɛbɔ azɛlɛ ye azo la bɛahɔ anwuma. Akee Yekile 17:14 ka mɔɔ bazi anwuma wɔ Gɔɔgo ɛtetalɛ ne anwo la edwɛkɛ ɔkile yɛ. Nyamenle menli ne agbɔvolɛ nee “Boaneralɛ ne baho; na Boaneralɛ ne bali bɛ nwo zo konim, ɔboalekɛ ɔle awulae mɔɔ Awulae yɛɛ ɔle arelemgbunli Belemgbunli. Menli mɔɔ li ɔ nzi la bɛkpa nu bɛye bɛ, yɛɛ bɛle menli mɔɔ di nɔhalɛ a.” Ɛhye kile kɛ Gyisɛse nee ɔ gɔnwo mɔ arelemgbunli 144,000 mɔɔ bɛkpokpa bɛ na bɛwɔ anwuma ɛkɛ ne la balie Nyamenle menli mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la ngoane.

17 Ngoanelielɛ zɔhane a bava Amagɛdɔn konle ne mɔɔ bamaa enililɛ aha Gyihova duma nwuanzanwuanza ne la ara a. (Yekile 16:16) Bɛbazɛkye awie biala mɔɔ bɛbabua ye ndɛne kɛ ɔle abɔnkye anzɛɛ ɔnli nɔhalɛ la. “Menli pemgbenleamgbe” ne bɛanyia ngoane wɔ Amagɛdɔn ne anu, na basabasayɛlɛ bavi azɛlɛ ye azo. Akee Boaneralɛ ne atɔfolɛlielɛ ne mɔɔ wɔ Yekile buluku ne awieleɛ la bahɔ zo! (Yekile 21:1-4) * (nea Ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ.) Nyamenle balie menli mɔɔ banyia ngoane wɔ azɛlɛ ye azo la ado nu na bɛanyia ye ɛlɔlɛ nee ahunlunyele ne azo nvasoɛ. Yɛ nye la zɔhane mekɛ ne ɛsesebɛ. Ɔbayɛ atɔfolɛlielɛ kpole kpalɛ!Kenga 2 Pita 3:13.

18. Ɔlua anyelielɛ edwɛkɛ mɔɔ ɔnrɛhyɛ ɔbazi la ati, nzɔne a ɔwɔ kɛ yɛsi kpɔkɛ kɛ yɛbayɛ a?

18 Anyelielɛ edwɛkɛ ɛhye mɔ mɔɔ ɔnrɛhyɛ ɔbazi la ati, nzɔne a ɔwɔ yɛ nuhua ko biala yɛ ye kɛkala a? Gyihova maanle ɛzoanvolɛ Pita hɛlɛle kɛ: “Na saa bɛbazɛkye ewiade ye amuala wɔ adenle zɛhae anu a, ɛnee bɛdabɛ bɛnea a duzu menli a ɔwɔ kɛ bɛyɛ a? Ɔwɔ kɛ bɛyɛ menli mɔɔ bɛ ɛbɛla nwo te saanwu na bɛtu bɛ nwo bɛmaa Nyamenle, wɔ mekɛ mɔɔ bɛlɛkendɛ na bɛ nye la kɛ Nyamenle Kenle ne bara ndɛndɛ la. . . Zɔhane ati, ayi mɔ, kɛmɔ bɛlɛkendɛ ɛhye mɔ la, bɛbɔ mɔdenle, amaa Awulae ba a yeanwu kɛ bɛ nwo te mɔɔ nvonleɛ biala ɛnle bɛ nu na bɛ nee ye bɛ nloa sɛ bɛ nwo a.” (2 Pita 3:11, 12, 14) Yemɔti bɛmaa yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbamaa yɛ ɛzonlenlɛ nwo ade, mɔɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nyɛleɛ ɛnle nu a, na yɛzua Gyisɛse Kelaese, Anzodwolɛ Belemgbunli ne anzi.

^ ɛden. 15 Menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ ɛnee bɛtɛbɔ azɛlɛ ye azo la ɛnrɛva bɛ sonlabaka ne ɛnrɛhɔ anwuma. (1 Kɔlentema 15:48, 49) Kɛmɔ Gyisɛse anva ye ɛdeɛ ne angɔ anwuma la, zɔhane ala a bɛ ɛdeɛ ne noko bayɛ a.

^ ɛden. 17 Edwɛndolɛ 45 noko ka kɛzi ninyɛne basisi la anwo edwɛkɛ dɔɔnwo. Belemgbunli ne baho konle ne, na ɔwie a agyalɛ ne ahɔ zo.