Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Ɛ Nee Kelaese Ɛlɛsɛ Atipɛne Ɔ?

Ɛ Nee Kelaese Ɛlɛsɛ Atipɛne Ɔ?

‘Yɛayɛ menli mɔɔ yɛ nee Kelaese ɛzɛ atipɛne la.’ƐFƐSƐSEMA 4:13.

EDWƐNE: 69, 70

1, 2. Kilisienenli biala bodane a le boni? Maa neazo.

SAA yelɛ bie kpondɛ kɛ ɔtɔ bakama wɔ gua nu a, nzɔne a ɔbanlea wɔ nwolɛ a? Tɛ mɔɔ le mgbole anzɛɛ mɔɔ bɛ bolɛ ɛnyɛ se la a ɔbava a. Emomu, ɔbakpondɛ mɔɔ ɔbɔ ɛvuanlɛ, ɔtɛsɛkyele na bɛdi a ɔyɛ boɛ la. Ɔbava bakama mɔɔ yebolo anzɛɛ yedi la.

Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la kpondɛ Baebolo ngyinlazo mɔɔ ɔbamaa yeanwu mɔɔ le kpalɛ nee mɔɔ le ɛtane la

2 Saa awie sukoa Gyihova anwo debie na ɔsi kpɔkɛ kɛ bɛzɔne ye a, agɔnwolɛvalɛ mɔɔ ɔ nee Nyamenle lɛ la anu mia. Ye bodane a le kɛ ɔbayɛ Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu. Ɛhye ɛngile ɛvolɛ dodo mɔɔ yeli la. Emomu, ɔkile Gyihova mɔɔ ɔ nee ye banyia agɔnwolɛvalɛ mɔɔ anu mia la. Ɛnee ɛzoanvolɛ Pɔɔlo kpondɛ kɛ Ɛfɛsɛse Kilisienema ne nyi. Ɔmaanle bɛ anwosesebɛ kɛ bɛyɛ ko wɔ diedi ne anu na bɛhɔ zo bɛzukoa Gyisɛse anwo debie amaa ‘bɛ nee Kelaese azɛ atipɛne.’Ɛfɛsɛsema 4:13.

3. Kɛzi Ɛfɛsɛse asafo ne anu amra nee Gyihova menli mɔɔ bɛwɔ ɛkɛ ɛnɛ la le ko ɛ?

3 Ɛnee Ɛfɛsɛse asafo ne wɔ ɛkɛ ne dɛba kolaa na Pɔɔlo ahɛlɛ bɛ kɛlata ne. Ɛnee asafo ne anu amra dɔɔnwo lɛ anwubielɛ yɛɛ bɛnyi sunsum nu. Noko ɛnee ɔwɔ kɛ bie mɔ mia agɔnwolɛvalɛ mɔɔ bɛ nee Gyihova lɛ la anu kpalɛ. Ɛnɛ noko, mediema dɔɔnwo ɛva ɛvolɛ dɔɔnwo ɛzonle Gyihova na bɛrayɛ Kilisienema mɔɔ bɛnyi sunsum nu. Noko, asafo ne anu amra bie mɔ ɛtɛwiele nyi. Kɛ neazo la, ɛvolɛ biala bɛsɔne menli apenle dɔɔnwo, yemɔti ɔwɔ kɛ bɛnyi wɔ sunsum nu. Na ɛdawɔ noko ɛ?Kɔlɔsaema 2:6, 7.

KƐ ƆKƐYƐ NA KILISIENENLI AHOLA ANYI Ɛ?

4, 5. Ngakyile boni a wɔ Kilisienema mɔɔ bɛnyi sunsum nu la avinli a, noko subane boni a bɛ muala bɛlɛ a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

4 Saa ɛnea gua nu mbakama mɔɔ bɛbolo la a, ɛbanwu kɛ bɛ muala bɛnle ko. Noko debie bie bamaa wɔanwu kɛ bɛbolo. Kɛ Kilisienema mɔɔ bɛnyi sunsum nu la noko de la ɛne. Bɛ muala bɛnzɛ. Bɛvi maanle ngakyile nu yɛɛ asolo kɛzi bɛtetele bɛ a. Asolo biala ɛvolɛ yɛɛ mɔɔ bɛkulo nee mɔɔ bɛngulo la. Noko Kilisienema mɔɔ bɛnyi sunsum nu la lɛ subane bie mɔ mɔɔ bɛmaa ɛnwu kɛ bɛnyi a. Subane ɛhye mɔ bie a le boni?

‘Nzenzaleɛ boni a ɔwɔ kɛ meyɛ amaa meahola meava Gyisɛse agyakɛ a?’

5 Kilisienenli mɔɔ ɛnyi sunsum nu la sukoa Gyisɛse na ɔfa “ɔ gyakɛ.” (1 Pita 2:21) Gyisɛse hanle kɛ ɔwɔ kɛ awie biala fa ye ahonle muala, ye ɛkɛla muala, nee ye adwenle muala kulo Gyihova na ɔkulo ɔ gɔnwo kɛ ɔdaye ɔ nwo la. (Mateyu 22:37-39) Kilisienenli mɔɔ ɛnyi sunsum nu la bɔ mɔdenle kɛ ɔbali zɔhane folɛdulɛ ne azo. Ɔwɔ kɛ kɛzi ɔbɔ ye ɛbɛla la maa ɔda ali kɛ agɔnwolɛvalɛ mɔɔ ɔ nee Gyihova lɛ nee ɛhulolɛ kpole mɔɔ ɔlɛ ɔmaa awie mɔ la anwo hyia ye.

Kilisienema mɔɔ bɛnyi la bahola azukoa Gyisɛse mɛlɛbɛnwoaze ne na bɛaboa mgbavolɛ mɔɔ bɛlɛdi asafo ne anyunlu la (Nea ɛdendɛkpunli 6)

6, 7. (a) Subane mɔɔ maa yɛnwu kɛ awie ɛnyi sunsum nu la bie a le boni mɔ? (b) Kpuya boni mɔ a ɔwɔ kɛ yɛbiza yɛ nwo a?

6 Subane mɔɔ Kilisienenli mɔɔ ɛnyi sunsum nu la da ye ali la ko a le ɛlɔlɛ. (Galeehyeama 5:22, 23) Eza ɔda mɛlɛbɛnwoaze, bɛnwozohomolɛ nee abotane ali. Subane ɛhye mɔ bahola amaa yeagyinla tɛnlabelɛ ngakyile mɔɔ anu yɛ se la anloa mɔɔ ɔnva ɛya. Eza ɔbahola yeagyinla arɛlebɔlɛ nloa mɔɔ ye anyelazo ɛnwie a. Saa Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la ɛlɛsukoa debie a, ɔkpondɛ Baebolo ngyinlazo mɔɔ ɔbamaa yeanwu mɔɔ le kpalɛ nee mɔɔ le ɛtane la. Akee ye adwenle ne mɔɔ yeva Baebolo ne yetete ye la bamaa yeazi kpɔkɛ mɔɔ nrɛlɛbɛ wɔ nu. Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la bɛlɛ ɔ nwo aze, yemɔti dahuu ɔze kɛ Gyihova adehilelɛ nee ye ngyinlazo ne mɔ le kpalɛ tɛla ye ɛdeɛ ne. * Ɔbɔ mɔdenle ɔka edwɛkpa ne, eza ɔbɔ mɔdenle kɛ ɔbamaa koyɛlɛ ara asafo ne anu.

7 Ɔnva nwo mekɛ tendenle mɔɔ yɛva yɛzonle Gyihova la, awie biala bahola abiza ɔ nwo kɛ: ‘Nzenzaleɛ boni a ɔwɔ kɛ meyɛ amaa meahola meava Gyisɛse agyakɛ a? Kɛ ɔkɛyɛ na meanyia anyuhɔlɛ ɛ?’

“ALEƐ MƆƆ ANU YƐ ƐNLOMBOƐ LA WƆ ƐKƐ MAA MGBANYINLI”

8. Kɛzi ɛnee Gyisɛse ze Baebolo ne anu na ɔte ɔ bo ɛ?

8 Ɛnee Gyisɛse Kelaese ze Ngɛlɛlera ne anu yɛɛ ɔte ɔ bo kpalɛ. Ɔlile ɛvolɛ 12 bɔbɔ la, ɔvale Ngɛlɛlera ne ɔlile gyima wɔ mekɛ mɔɔ ɔtendɛ yeahile kilehilevolɛma ne wɔ ɛzonlenlɛ sua ne anu la. “Nrɛlɛbɛ mɔɔ wɔ ye nyelebɛnloa nee ye ndelebɛbo nu la zinle bɛdabɛ mɔɔ ɛnee bɛlɛtie ye la anwo.” (Luku 2:46, 47) Ɛhye anzi, ɔvale Nyamenle Edwɛkɛ ne ɔlile gyima kpalɛ wɔ ye ngilehilelɛ nu yemɔti ye agbɔvolɛ angola ambiza ye edwɛkɛ bieko.Mateyu 22:41-46.

9. (a) Nzɔne ngyehyɛleɛ a ɔwɔ kɛ Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la yɛ a? (b) Nzɔne ati a yɛsukoa Baebolo ne a?

9 Ɔwɔ kɛ Kilisienenli mɔɔ ɔkpondɛ kɛ ɔnyi sunsum nu la sukoa Gyisɛse neazo ne na ɔbɔ mɔdenle kɛ ɔbade Baebolo ne abo kpalɛ. Yemɔti dahuu ɔkpondɛ kɛ ɔte Ngɛlɛlera ne anu nɔhalɛ mɔɔ anu pi la abo, ɔluakɛ ɔze kɛ “aleɛ mɔɔ anu yɛ ɛnlomboɛ la wɔ ɛkɛ maa mgbanyinli” anzɛɛ menli mɔɔ bɛnyi sunsum nu la. (Hibuluma 5:14) Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la kpondɛ kɛ ɔnyia Baebolo ne anu “nɔhalɛ ndelebɛbo.” (Ɛfɛsɛsema 4:13, NW) Yemɔti biza ɛ nwo kɛ: ‘Asoo mekenga Baebolo ne dahuu? Meyɛ ngyehyɛleɛ mɔɔ mefa mesukoa debie ɔ? Asoo meyɛ abusua ɛzonlenlɛ dapɛne biala?’ Saa ɛlɛsukoa Baebolo ne a, kpondɛ ngyinlazo mɔɔ ɔbamaa wɔanwu kɛzi Gyihova dwenle nee kɛzi ɔte nganeɛ la. Akee saa ɛlɛsi kpɔkɛ a, fa ngyinlazo ɛhye mɔ di gyima. Yemɔ bamaa wɔabikye Gyihova kpalɛ.

10. Kɛzi Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la te nganeɛ wɔ Nyamenle folɛdulɛ nee ye ngyinlazo ne mɔ anwo ɛ?

10 Saa Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la nwu mɔɔ Baebolo ne ka la a, ɛnee ɔtɛwiele. Ɔwɔ kɛ ɔkulo Nyamenle folɛdulɛ nee ngyinlazo ne mɔ. Akee ɔyɛ Gyihova ɛhulolɛdeɛ ala ɔfa ɔda ɛlɔlɛ ɛhye ali. Akee ɔkakyi ye ɛbɛlabɔlɛ, kɛzi ɔdwenle nee kɛzi ɔyɛ ye ninyɛne la. Kɛ neazo la, ɔsukoa Gyisɛse na ɔda subane fofolɛ ne mɔɔ “Nyamenle ɛbɔ ye kɛ ɔdaye ye ɛsaso na ɔkile ɔ nwo wɔ nɔhalɛ ɛbɛla mɔɔ tenrɛ na ɔle nwuanzaanwu la anu” la ali. (Kenga Ɛfɛsɛsema 4:22-24.) Ɔwɔ kɛ yɛkakye kɛ Nyamenle vale ye sunsum nwuanzanwuanza ne boale Baebolo kɛlɛvoma. Yemɔti saa Kilisienenli sukoa Baebolo ne a, Nyamenle sunsum nwuanzanwuanza ne maa ɔnyia ndelebɛbo nee ɛlɔlɛ kpole na ɔ nee Gyihova nyia agɔnwolɛvalɛ mɔɔ anu mia.

BƐMAA KOYƐLƐ ƐRƐLA ASAFO NE ANU

11. Mɔɔ ɛnee Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, nzɔne a hɔle zo a?

11 Ɛnee Gyisɛse di munli. Noko mekɛ mɔɔ ɔwɔ azɛlɛ ye azo la, ɛnee ɔ nee menli mɔɔ bɛnli munli la a de a. Ɛnee ye awovolɛ nee ɔ mediema ne mɔ amuala ɛnli munli. Gyisɛse ɛdoavolɛma mɔɔ ɔkulo bɛ kpalɛ la noko lale anwomemaazo nee angomedi subane ali. Kɛ neazo la, nɔe ne mɔɔ aleɛ kye a ɔbawu la, kpolerazulɛ dɔle “ɛdoavolɛma ne avinli mɔɔ fane bɛ nuhua mɔɔ le kpole kpalɛ wɔ bɛ nu la anwo.” (Luku 22:24) Ɔnva nwo kɛ bɛ nzuzulɛ ɛnli munli la, ɛnee Gyisɛse ze kɛ ɔnrɛhyɛ ye ɛdoavolɛma ne bayɛ Kilisienema mɔɔ bɛnyi na bɛakyekye asafo mɔɔ koyɛlɛ wɔ nu a. Zɔhane nɔe ne, Gyisɛse zɛlɛle ye anwuma Selɛ ne kɛ ɔmaa bɛyɛ ko. Ɔhanle kɛ: “Egya! Maa bɛdɛnla yɛ nu, kɛmɔ ɛde me nu na medame mede wɔ nu la.” Ɔdoale zo kɛ: “Amaa bɛayɛ ko, kɛmɔ ɛdawɔ nee medame yɛle ko la.”Dwɔn 17:21, 22.

12, 13. (a) Kɛ Kilisienema la, yɛ bodane a le boni? (b) Kɛzi adiema nrenyia ko zukoale kɛ ɔbamaa koyɛlɛ adɛnla asafo ne anu ɛ?

12 Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la maa koyɛlɛ tɛnla asafo ne anu. (Kenga Ɛfɛsɛsema 4:1-6, 15, 16.) Kɛ Kilisienema la, yɛ bodane a le kɛ ‘yɛbasosɔ’ yɛ nwo na yɛabɔ nu yɛayɛ gyima wɔ koyɛlɛ nu. Amaa yɛayɛ ko la, ɔwɔ kɛ Kilisienenli biala bɛlɛ ɔ nwo aze. Yemɔti saa awie mɔ sinlidɔlɛ gyegye Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la bɔbɔ a, ɔbɔ mɔdenle kɛ ɔbamaa koyɛlɛ mɔɔ wɔ asafo ne anu la anu amia. Yemɔti biza ɛ nwo kɛ: ‘Saa adiema bie fo a, kɛzi meyɛ me nyɛleɛ ɛ? Saa awie gyegye me a kɛzi mete nganeɛ ɛ? Me nee ye ɛndendɛ ɔ? Anzɛɛ mebɔ mɔdenle kɛ mebaziezie yɛ avinli?’ Kɛ anrɛɛ Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la bayɛ ngyegyelɛ amaa awie mɔ la, ɔbɔ mɔdenle kɛ ɔbali ngyegyelɛ zo.

13 Suzu Uwe neazo ne anwo nea. Mekɛ bie mɔɔ ɛze ɛhɔ la, ɛnee ɔmaa mediema sinlidɔlɛ gyegye ye. Akee ɔzile kpɔkɛ kɛ ɔfa Baebolo ne nee Insight on the Scriptures buluku ne yeazukoa Devidi anwo debie. Nzɔne ati a ɔkpale Devidi a? Ɔluakɛ Nyamenle azonvolɛ bie mɔ noko gyegyele Devidi. Kɛ neazo la, Belemgbunli Sɔɔlo bɔle mɔdenle kɛ ɔku ye, ɛnee menli bie mɔ kpondɛ kɛ bɛsi ye awolɛ yɛɛ ɔdaye mumua ne ɔ ye zelele ye. (1 Samoɛle 19:9-11; 30:1-6; 2 Samoɛle 6:14-22) Noko, ɔnva nwo mɔɔ awie mɔ vale yɛle Devidi la, ɔhulole Gyihova na ɔnyianle ye nu anwodozo. Devidi eza lale anwunvɔnezelɛ ali. Uwe nwunle kɛ ɔwɔ kɛ ɔsukoa ye. Ye Baebolo ɛzukoalɛ ne ɛmaa yenwu kɛzi ɔwɔ kɛ ɔyɛ ye nyɛleɛ wɔ ɔ mediema sinlidɔlɛ nwo la. Ɔnle kɛ ɔfa ye adwenle ɔsie bɛ nvonleɛ zo na ɔmaa koyɛlɛ tɛnla asafo ne anu. Ɔle wɔ bodane kɛ ɛbazukoa ye ɔ?

FA MENLI MƆƆ ƐLƐYƐ NYAMENLE ƐHULOLƐDEƐ LA BIE AGƆNWOLƐ

14. Nwane mɔ a Gyisɛse vale bɛ agɔnwolɛ a?

14 Ɛnee Gyisɛse Kelaese kulo menli edwɛkɛ. Ɛnee mrenyia nee mraalɛ, ngakula nee mgbanyinli yɛɛ ndɔma kola wolo Gyisɛse. Noko ɔnleanle boɛ wɔ ye agɔnwolɛvalɛ nu. Ɔzele ye ɛzoanvolɛ ne mɔ kɛ: “Saa bɛyɛ mɔɔ meha mehile bɛ la a, ɛnee bɛle me gɔnwo mɔ.” (Dwɔn 15:14) Gyisɛse vale menli mɔɔ lile ɔ nzi nɔhalɛ nu na eza bɛkulo kɛ bɛsonle Gyihova la agɔnwolɛ kpalɛ. Asoo ɛfa menli mɔɔ bɛfa bɛ ahonle muala bɛkulo Gyihova la agɔnwolɛ? Duzu ati a ɛhye anwo hyia ɛ?

Asoo ɛfa menli mɔɔ bɛfa bɛ ahonle muala bɛkulo Gyihova la agɔnwolɛ?

15. Saa ngakula fa Kilisienema mɔɔ bɛnyi sunsum nu la agɔnwolɛ a, kɛzi ɔbaboa bɛ ɛ?

15 Mbakama dɔɔnwo bolo kpalɛ wɔ mekɛ mɔɔ ewia ne ɛnvi kpole la. Zɔhane ala a ɛlɔlɛ mɔɔ yɛ mediema lɛ maa wɔ la bahola amaa wɔanyi sunsum nu a. Ɛle kpavolɛ mɔɔ ɛkpondɛ kɛ ɛsi mɔɔ ɛbava wɔ ɛbɛlabɔlɛ wɔayɛ la anwo kpɔkɛ ɔ? Saa ɔle zɔ a, nrɛlɛbɛ wɔ nu kɛ ɛbava mediema mɔɔ bɛva ɛvolɛ dɔɔnwo bɛzonle Gyihova, na bɛmaa koyɛlɛ ba asafo ne anu la agɔnwolɛ. Bie a bɛyiale ngyegyelɛ wɔ bɛ ɛbɛlabɔlɛ nu anzɛɛ bɛgyinlanle ngyegyelɛ ngakyile nloa wɔ mekɛ mɔɔ bɛlɛsonle Gyihova la. Bɛbahola bɛaboa wɔ bɛamaa wɔakpa ɛbɛlabɔlɛ kpalɛ mɔɔ tɛla biala la. Saa ɛ nee bɛ tu a, bɛbaboa wɔ bɛamaa wɔazi kpɔkɛ kpalɛ na wɔanyi sunsum nu.Kenga Hibuluma 5:14.

16. Kɛzi asafo ne anu mgbanyima bie mɔ boale adiema bɛlɛra ko ɛ?

16 Helga kakye kɛ ɔka ɛvolɛ ko na yeawie sukulu la, ɛnee ɔ gɔnwo mɔ ɛlɛka debie mɔɔ bɛwie sukulu a bɛbayɛ la anwo edwɛkɛ. Ɛnee bɛ nuhua dɔɔnwo kpondɛ kɛ bɛkɔ yunivɛsiti amaa bɛanyia gyima kpalɛ. Noko Helga maanle asafo ne anu amra mɔɔ bɛnyi la dule ye folɛ. Ɔka kɛ: “Ɛnee bɛ nuhua dɔɔnwo tɛla me kpanyinli, na bɛboale me kpalɛ. Bɛmaanle me anwosesebɛ kɛ menva me nwo menwula dahuu ɛzonlenlɛ gyima ne anu. Yemɔ anzi, menyɛle adekpakyelɛ gyima ne ɛvolɛ nnu. Ɛvolɛ dɔɔnwo ɛpɛ nu, na kɛkala ɔyɛ me fɛ kɛ menvale me mekɛ ne dɔɔnwo menzonlenle Gyihova la. Metɛnunle me nwo wɔ mɔɔ menyɛle la anwo fee.”

17, 18. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛahola yɛazonle Gyihova kpalɛ ɛ?

17 Saa yɛsukoa Gyisɛse a, yɛbayɛ Kilisienema mɔɔ yɛnyi sunsum nu. Yɛbabikye Gyihova, na ɛhulolɛ mɔɔ yɛlɛ kɛ yɛbazonle ye la bayɛ kpole. Saa awie nyi sunsum nu a ɔkola ɔsonle Gyihova kpalɛ. Gyisɛse zele ye ɛdoavolɛma kɛ: ‘Bɛmaa bɛ ɛbɛla kpalɛ ne ɛyɛ kɛ kɛnlaneɛ na ɔda wɔ menli nu, amaa bɛanwu bɛ gyima kpalɛ ne mɔɔ bɛyɛ la na bɛaye bɛ Ze mɔɔ wɔ anwuma la ayɛlɛ.’Mateyu 5:16.

18 Yɛnwu kɛzi Kilisienenli mɔɔ yenyi sunsum nu la bahola aboa asafo ne kpalɛ la. Kɛzi Kilisienenli fa ye adwenle ne di gyima la noko maa yɛnwu kɛ yenyi sunsum nu. Kɛzi yɛ adwenle ne bahola amaa yɛazi kpɔkɛ mɔɔ nrɛlɛbɛ wɔ nu ɛ? Kɛzi yɛbahola yɛahile ɛbule yɛamaa adwenle mɔɔ awie mɔ lɛ la ɛ? Edwɛkɛ mɔɔ doa zo la babua kpuya ɛhye mɔ.

^ ɛden. 6 Kɛ neazo la, bɛbahola bɛaha bɛahile mediema mrenyia mɔɔ bɛlɛ anwubielɛ na bɛnyi la kɛ bɛva bɛ gyima ne bɛmaa mgbavolɛ ne mɔ ɛyɛ na bɛboa bɛ.