Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Kɔ Zo Dwenledwenle Sunsum Nu Ninyɛne Nwo

Kɔ Zo Dwenledwenle Sunsum Nu Ninyɛne Nwo

“Bɔ mɔdenle yɛ ɛhye mɔ na tu ɛ nwo maa bɔkɔɔ, amaa wɔ anyunluhɔlɛ ne ala ali wɔ menli kɔsɔɔti anyunlu.”—1 TEMƆTE 4:15.

EDWƐNE: 57, 52

1, 2. Nzɔne a maa menli yɛ ngakyile fi nane nwo a?

SONLA adwenle ne ɛnlɛ ye ɛsaso. Kɛ neazo la, alesama kola sukoa aneɛ, yɛkola yɛkenga, yɛkɛlɛ, yɛka na yɛte mɔɔ bɛka la abo. Eza ɔmaa yɛkola yɛyɛ asɔne na yɛto edwɛne yɛye Gyihova ayɛlɛ. Ɛhye mɔ amuala maa yɛyɛ ngakyile yɛfi nane nwo. Abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛvoma ɛnde kɛzi yɛ adwenle maa yɛkola yɛyɛ ninyɛne ɛhye mɔ mɔɔ yɛ nwanwane la abo.

2 Aneɛ mɔɔ yɛfa yɛdi gyima la le ahyɛlɛdeɛ mɔɔ vi Gyihova ɛkɛ. (Edwɛndolɛ 139:14; Yekile 4:11) Eza yemaa yɛ ahyɛlɛdeɛ mɔɔ maa yɛyɛ ngakyile yɛfi nane nwo a. Nyamenle bɔle sonla kɛ “ye ɛsaso.” Yɛkola yɛsi yɛ ti anwo kpɔkɛ. Eza yɛbahola yɛakpa kɛ yɛbava aneɛ mɔɔ yɛte la yɛazonle Gyihova na yɛaye ye ayɛlɛ.Mɔlebɛbo 1:27.

3. Nzɔne a Gyihova ɛva ɛmaa yɛ amaa yɛanwu nrɛlɛbɛ a?

3 Gyihova ɛva Baebolo ne ɛmaa yɛ amaa yɛanwu kɛzi yɛbazonle ye na yɛaye ye ayɛlɛ la. Yɛlɛ Baebolo ne mumua anzɛɛ ye foa bie wɔ aneɛ mɔɔ bo 2,800 anu. Saa yɛdwenledwenle mɔɔ Baebolo ne ka la anwo a, yɛbahola yɛadwenle ninyɛne nwo kɛ Nyamenle la. (Edwɛndolɛ 40:5; 92:5; 139:17) Yɛnyia Gyihova adwenle a ɔmaa yɛnwu nrɛlɛbɛ mɔɔ fa yɛ kɔ dahuu ngoane nu la.Kenga 2 Temɔte 3:14-17.

4. Saa bɛka kɛ dwenledwenle debie nwo a, ɔkile nzɔne, na kpuya boni mɔ a yɛbazuzu nwo a?

4 Debie nwo ɛdwenledwenlenlɛ a le kɛ ɛbava wɔ adwenle wɔazie debie zo na wɔazuzu nwo wɔahɔ moa. (Edwɛndolɛ 77:12; Mrɛlɛbulɛ 24:1, 2) Saa yɛdwenledwenle Gyihova nee Gyisɛse anwo debie mɔɔ yɛbazukoa la anwo a, ɔboa yɛ kpalɛ. (Dwɔn 17:3) Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, yɛbabua kpuya ɛhye mɔ: Kɛ ɔkɛyɛ na yɛahola yɛagenga debie mɔɔ ɔnrɛyɛ se kɛ yɛbadwenledwenle nwo ɛ? Nzɔne a yɛbahola yɛadwenledwenle nwo a? Nzɔne a bahola aboa yɛ yeamaa yɛadwenledwenle ninyɛne nwo dahuu na yɛ nye alie nwo a?

NEA KƐ ƐBANYIA WƆ DEBIEZUKOALƐ NE AZO NVASOƐ

5, 6. Nzɔne a bahola aboa wɔ yeamaa wɔahakye na wɔade mɔɔ ɛbagenga la abo kpalɛ a?

5 Asoo wɔyɛ ye nzonlɛ kɛ ɛkola ɛyɛ ninyɛne bie mɔ le kɛ ɛnwomenlelielɛ, ɛdialɛ anzɛɛ basekɛ ɛhanlɛ mɔɔ wɔ adwenle ɛngɔ zo ɔ? Mɔɔ yɛ nyane la a le kɛ, ɔyɛ a ɛbagenga debie noko wɔ adwenle ɛnle zo. Bie a mekɛ mɔɔ ɛlɛkenga la ɛnee wɔbɔ ɔ bo kɛ ɛdwenle debie fofolɛ nwo. Nzɔne a ɛbahola wɔayɛ wɔazi ɛhye adenle a? Ɔwɔ kɛ ɛfa wɔ adwenle ɛsie mɔɔ ɛlɛkenga la azo na ɛnwu mɔɔ ɔkile la. Akee saa ɛdwu ɛdendɛkpunli bie awieleɛ anzɛɛ edwɛkɛtile bie mɔɔ wɔ buluku ne anu la azo a, gyinla ekyii na dwenle mɔɔ wɔgenga la anwo. Dwenledwenle mɔɔ wɔzukoa la anwo, na nea kɛ amgba wɔde ɔ bo.

Saa ɛkenga Baebolo ne ɛmaa ɔfinde ɛ nloa a ɔbamaa wɔ adwenle ahɔ zo kpalɛ na wɔahakye nuhua edwɛkɛ dɔɔnwo

6 Abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛvoma ɛnwu kɛ saa ɛkenga debie kpole a, ɔmaa ɛkakye ye ndɛndɛ. Yɛ Bɔvolɛ ne ze ye zɔ, yemɔti a ɔhanle ɔhilele Dwɔhyua kɛ ɔgenga mɛla buluku ne na ‘ɔdwenledwenle’ nwolɛ la. (Kenga Dwɔhyua 1:8.) Saa ɛkenga Baebolo ne kpole a, ɔbamaa wɔ adwenle ahɔ zo kpalɛ na wɔahakye nuhua edwɛkɛ dɔɔnwo.

7. Mekɛ boni a le kpalɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛdwenledwenle Baebolo ne anwo a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

7 Ɔhyia mɔdenlebɔlɛ amaa yɛava yɛ adwenle yɛazie mɔɔ yɛsukoa la azo na yɛadwenledwenle nwo. Yemɔti a ɔle kpalɛ kɛ ɛbadwenledwenle ninyɛne nwo wɔ mekɛ mɔɔ ɛtɛfɛle na maanle nu le koonwu la, amaa ninyɛne dɔɔnwo andwehwe wɔ adwenle. Ɛnee edwɛndolɛnli Devidi dwenledwenle ninyɛne nwo wɔ mekɛ mɔɔ ɔkɛdunwue nɔɔzo la. (Edwɛndolɛ 63:6) Gyisɛse di munli, noko ɛnee ɔkɔ ɛleka mɔɔ le koonwu la ɔkɔdwenledwenle ninyɛne nwo na eza ɔyɛ asɔne.Luku 6:12.

NINYƐNE MGBALƐ MƆƆ ƆWƆ KƐ ƐDWENLEDWENLE NWO

8. (a) Duzu a yɛbahola yɛadwenledwenle nwo a? (b) Saa yɛka Gyihova anwo edwɛkɛ yɛkile awie mɔ a, kɛzi ɔte nganeɛ ɛ?

8 Saa ɛye Baebolo ne mɔɔ ɛbagenga la ɛsie ahane a, ninyɛne gyɛne wɔ ɛkɛ mɔɔ ɛbahola wɔadwenledwenle nwo a. Kɛ neazo la, saa ɛnwu Gyihova abɔdeɛ bie mɔɔ ɔyɛ nwanwane la a, gyinla ekyi na biza ɛ nwo kɛ: ‘Nzɔne a ɛhye maa menwu ye wɔ Gyihova anwo a?’ Mɔɔ ɛbanwu ye la bamaa wɔayɛ Gyihova mo wɔ asɔneyɛlɛ nu. Eza ɛbahola wɔaha kɛzi ɛte nganeɛ la wɔahile awie mɔ. (Edwɛndolɛ 104:24; Gyima ne 14:17) Saa yɛdwenledwenle ninyɛne nwo, yɛyɛ asɔne na yɛka Gyihova anwo edwɛkɛ yɛkile awie mɔ a, ɔnwu ye yɛɛ ɔ nye die nwolɛ. Baebolo ne ka kile yɛ kɛ: “Bɛdabɛ mɔɔ bɛsulo [Gyihova] na bɛdwenle ɔ nwo la, bɛhɛlɛle bɛ muala aluma wɔ ngakyelɛ buluku nu, ɔla Nyamenle anyunlu.”Malakae 3:16.

Asoo ɛdwenledwenle kɛzi ɛbaboa wɔ Baebolo sukoavoma la anwo? (Nea ɛdendɛkpunli 9)

9. (a) Nzɔne a Pɔɔlo hanle kɛ Temɔte ɛdwenledwenle nwo a? (b) Saa yɛlɛsiezie yɛ nwo yɛahɔ daselɛlilɛ a, nzɔne a yɛbahola yɛadwenledwenle nwo a?

9 Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle hilele Temɔte kɛ ɔdwenle kɛzi ye ɛdendɛlɛ, ye subane nee ye ngilehilelɛ ne baha awie mɔ la anwo. (Kenga 1 Temɔte 4:12-16.) Ɛdawɔ noko ɛbahola wɔadwenledwenle ninyɛne ɛhye mɔ anwo. Kɛ neazo la, saa ɛlɛsiezie ɛ nwo wɔahɔyɛ Baebolo ɛzukoalɛ a, ɔwɔ kɛ ɛnyia mekɛ ɛdwenledwenle ninyɛne nwo. Dwenle wɔ sukoavo ne anwo na bɔ mɔdenle kɛ ɛbanyia kpuya anzɛɛ neazo bie mɔɔ ɔbaboa ye yeamaa yeanyia anyuhɔlɛ la. Saa ɛsiezie ɛ nwo zɛhae a, wɔ diedi banyi na wɔayɛ kilehilevolɛ mɔɔ ɔkola ɔkilehile Baebolo ne kpalɛ a. Eza saa ɛbahɔ daselɛlilɛ na ɛdimoa ɛdwenledwenle ninyɛne nwo a, ɔbaboa wɔ. (Kenga Ɛzela 7:10.) Bie a ɛbahola wɔagenga ɛzoanvolɛma Gyima buluku ne anu tile ko, amaa yeaboa wɔ yeamaa wɔayɛ daselɛlilɛ gyima ne kpalɛ. (2 Temɔte 1:6) Eza ɛbahola wɔadwenledwenle Baebolo tɛkese mɔɔ ɛbagenga nee mbuluku mɔɔ ɛbava wɔamaa wɔ daselɛlilɛ nu la anwo. Dwenle menli mɔɔ bɛwɔ azɛlɛsinli ne anu nee edwɛkɛ mɔɔ ɛka a bɛ nye balie nwolɛ la anwo. Saa ɛsiezie ɛ nwo wɔ adenle ɛhye azo a, ɛbahola wɔava Baebolo ne wɔali menli daselɛ kpalɛ.1 Kɔlentema 2:4.

Maa mɔɔ ɛlɛkenga la ɛha wɔ ahonle, na yɛ Gyihova mo wɔ ninyɛne mgbalɛ mɔɔ ɛlɛsukoa la anwo

10. Nzɔne bieko a yɛbahola yɛadwenledwenle nwo a?

10 Nzɔne bieko a ɛbahola wɔadwenledwenle nwo a? Saa ɛyɛ kɛlɛtokɛ wɔ debiezukoalɛ nee nyianu bo a, nyia mekɛ neɛnlea nu. Saa ɛlɛneɛnlea nu a, biza ɛ nwo kɛ: ‘Nzɔne a mezukoa mevi Nyamenle Edwɛkɛ ne nee ye ahyehyɛdeɛ ne anu a?’ Eza ɛbahola wɔadwenledwenle edwɛkɛ mɔɔ wɔ Ɛzinzalɛ Arane nee Awake! magazine biala mɔɔ ɔbara nee buluku fofolɛ mɔɔ bɛbaye wɔ nyianu bo la anu la anwo. Saa ɛkenga anwubielɛ bie wɔ Yearbook ne anu a, gyinla ekyi na dwenledwenle nwo maa ɔha wɔ ahonle. Saa ɛlɛkenga yɛ mbuluku ne bie a, ɛbahola wɔapepɛ edwɛkɛ titili mɔɔ wɔ nu la abo anzɛɛ wɔahɛlɛ edwɛkɛ ekyi wɔ adenle mɔɔ gugua ɔ nloa la anu. Ɛhye baboa wɔ wɔ mekɛ mɔɔ ɛkayɛ sia kɔkpɔla, ɛkakpɔla mboane ne anzɛɛ ɛkamaa ɛdendɛlɛ bie la. Mɔɔ hyia kpalɛ la, saa ɛgyinla ɛdwenle mɔɔ ɛlɛkenga la anwo a, ɔbamaa edwɛkɛ ne aha wɔ ahonle, na saa ɛlɛba wɔarayɛ asɔne a ɔbamaa wɔayɛ Gyihova mo wɔ ninyɛne mgbalɛ mɔɔ ɛlɛsukoa la anwo.

DWENLEDWENLE NYAMENLE EDWƐKƐ NE ANWO DAHUU

11. Buluku boni a anwo hyia mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛdwenledwenle nwo a, na saa yɛyɛ ye zɔ a, kɛzi ɔbaboa yɛ ɛ? (Nea ɔ bo ɛkɛ edwɛkɛ ne.)

11 Baebolo ne a le buluku mɔɔ anwo hyia mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛdwenledwenle nwo a. Na saa mekɛ bie ba na bɛsisi wɔ Baebolo ne azo ɛ? * (Nea ɔ bo ɛkɛ edwɛkɛ ne.) Awie biala ɛnrɛhola ɛnrɛzi wɔ adenle wɔ ngɛlɛlera mɔɔ ɛ nye die nwo anzɛɛ Belemgbunlililɛ edwɛne bie mɔɔ wɔzukoa na ɛkpondɛ kɛ ɛdwenledwenle nwo la anwo. (Gyima ne 16:25) Nyamenle sunsum ne bamaa wɔahakye ninyɛne mɔɔ wɔzukoa la na yeaboa wɔ yeamaa wɔali nɔhalɛ.Dwɔn 14:26.

12. Adenle ko mɔɔ ɛbahola wɔalua zo wɔagenga wɔ Baebolo ne dahuu la a le boni?

12 Adenle ko mɔɔ ɛbahola wɔalua zo wɔagenga wɔ Baebolo ne dahuu la a le boni? Ɛbahola wɔagenga na wɔadwenledwenle Teokelase Ɛzonlenlɛ Sukulu dapɛne Baebolo ɛgengalɛ ne anwo wɔ dapɛne ne anu. Ɛbahola wɔagenga Mateyu, Maake Luku nee Dwɔn Edwɛkpa ne na wɔadwenledwenle mɔɔ Gyisɛse hanle nee mɔɔ ɔyɛle la anwo wɔ mekɛ gyɛne nu. (Wulomuma 10:17; Hibuluma 12:2; 1 Pita 2:21) Eza yɛlɛ buluku mɔɔ ka kɛzi ninyɛne sisile doɔdoale zo wɔ Gyisɛse ɛbɛlabɔlɛ nu la. Saa ɛlɛkenga Edwɛkpa ne a, buluku ɛhye bahola amaa wɔade ɔ bo kpalɛ.Dwɔn 14:6.

NZƆNE ATI A ƆWƆ KƐ YƐDWENLEDWENLE NINYƐNE NWO Ɛ?

13, 14. Kɛmɔti a ɔwɔ kɛ yɛkɔ zo yɛdwenledwenle Gyihova nee Gyisɛse anwo ɛ, na nzɔne a ɛhye bamaa yɛayɛ a?

13 Saa awie dwenledwenle Gyihova nee Gyisɛse anwo a, ɔbamaa yeanyi sunsum nu na ye diedi anyi. (Hibuluma 5:14; 6:1) Saa awie ɛnnyia mekɛ ɛndwenledwenle Nyamenle anwo a, ngyikyingyikyi agɔnwolɛvalɛ mɔɔ ɔ nee Gyihova lɛ la bazɛkye anzɛɛ ɔbakpo Gyihova. (Hibuluma 2:1; 3:12) Gyisɛse bɔle yɛ kɔkɔ kɛ, saa yɛanva “ahonle kpalɛ” yɛandie Nyamenle Edwɛkɛ ne a, yɛnrɛhola ‘yɛnrɛzɔ’ nu. Emomu yɛbamaa “ɛbɛlabɔlɛ nwo adwenleadwenle, anwonyia nee anyelielɛ” avo yɛ nwo zo.Luku 8:14, 15.

14 Yemɔti bɛmaa yɛdwenledwenle Baebolo ne anwo dahuu na yɛnwu Gyihova kpalɛ. Ɛhye bamaa yɛazukoa ye subane ne mɔ kpalɛ. (2 Kɔlentema 3:18) Yɛbahola yɛazukoa yɛ anwuma Selɛ ne dahuu na yɛava ɔ gyakɛ. Enililɛ biala ɛndɛla ɛhye!Nolobɔvo ne 3:11.

Saa ɛdwenledwenle Gyihova nee Gyisɛse anwo a, ɔbamaa wɔabɔ nɔhalɛ ne anwo mɔdenle

15, 16. (a) Kɛzi Gyihova nee Gyisɛse anwo mɔɔ ɛdwenledwenle la ɛboa wɔ ɛ? (b) Kɛmɔti a ɔyɛ a ninyɛne nwo ɛdwenledwenlenlɛ bahola ayɛ se ɛ, noko nzɔne ati a ɔwɔ kɛ yɛbɔ mɔdenle ɛ?

15 Saa ɛdwenledwenle Gyihova nee Gyisɛse anwo a, ɔbamaa wɔabɔ nɔhalɛ ne anwo mɔdenle. Wɔ mɔdenlebɔlɛ ne baha ɛ mediema nee menli mɔɔ ɛbayia bɛ wɔ daselɛlilɛ nu la. Eza saa ɛdwenledwenle ɛkpɔnedeɛ ne mɔɔ Gyihova maanle Gyisɛse duale la anwo a, ɔbamaa wɔahile agɔnwolɛvalɛ kpalɛ mɔɔ ɛ nee Nyamenle lɛ la anwo anyezɔlɛ. (Wulomuma 3:24; Gyemise 4:8) Mark, adiema bie mɔɔ ɔvi South Africa mɔɔ ye diedi ti bɛdole ye efiade ɛvolɛ nsa la hanle kɛ: “Ninyɛne nwo ɛdwenledwenlenlɛ le kɛ debie bie mɔɔ ye ɛyɛlɛ yɛ fɛ la. Saa yɛdwenledwenle sunsum nu ninyɛne nwo dahuu a, ɔbamaa yɛanwu yɛ Nyamenle Gyihova anwo ninyɛne dɔɔnwo. Saa me sa nu ɛlɛto anzɛɛ melɛdwenle kenle bie anwo a, mefa Baebolo ne na medwenledwenle Ngɛlɛlera bie anwo. Mete nganeɛ kɛ ɔmaa me adwenle gyinla.”

16 Ninyɛne mɔɔ twehwe adwenle la ɛbu ewiade ɛhye anu, yemɔti ɔyɛ se kɛ ɛbanyia mekɛ wɔadwenledwenle Baebolo ne anwo. Patrick, adiema bie mɔɔ ɔvi Africa la hanle kɛ: “Me adwenle le kɛ posu ɔfese ɛlɛka mɔɔ yeyi mɔɔ ɔwɔ kɛ dahuu bɛye ninyɛne mɔɔ anwo hyia nee mɔɔ anwo ɛngyia bɛfi nu la. Saa melɛneɛnlea me adwenle nu a, meta menwu kɛ “adwenleadwenle bo me nwo zo,” na ɔwɔ kɛ mesɛlɛ Gyihova wɔ nwolɛ kolaa na meahola meava adwenle mɔɔ anu la ɛkɛ la meadwenledwenle ninyɛne nwo. Ɛhye ɛyɛlɛ kola die me mekɛ kolaa na meaha kɛ medwenle sunsum nu ninyɛne nwo ɛdeɛ, noko ɔmaa mete nganeɛ kɛ mebikye Gyihova. Ɛhye buke me adwenle nu ɔmaa mete nɔhalɛ ne abo kpalɛ.” (Edwɛndolɛ 94:19) Saa yɛkenga Baebolo ne na yɛdwenledwenle nwo dahuu a, amgba ɔboa yɛ wɔ ndenle dɔɔnwo azo.Gyima ne 17:11.

KƐ ƆKƐYƐ NA WƆANYIA MEKƐ Ɛ?

17. Kɛ ɔkɛyɛ na wɔanyia mekɛ wɔadwenledwenle ninyɛne nwo ɛ?

17 Bie mɔ dwazo ndɛ kenga debie, dwenledwenle ninyɛne nwo na bɛyɛ asɔne. Bie mɔ noko yɛ bɛ ɛdeɛ wɔ ewiazo mɔɔ bɛlɛdie bɛ menle la. Bie a wɔmɔ saa ɛkenga Baebolo ne nɔsolɛ nu anzɛɛ kolaa na wɔala a yɛɛ ɔboa wɔ a. Bie mɔ noko kenga Baebolo ne nwonlomɔ nee nɔsolɛ. (Dwɔhyua 1:8) Mɔɔ hyia kpalɛ la a le kɛ ɛbava wɔ mekɛ wɔali gyima “kpalɛ,” wɔagyakyi ninyɛne mɔɔ anwo ɛngyia la ɛyɛlɛ amaa wɔanyia mekɛ wɔadwenledwenle Nyamenle Edwɛkɛ ne anwo dahuu.Ɛfɛsɛsema 5:15, 16.

18. Kɛzi Nyamenle bayila bɛdabɛ mɔɔ bɛdwenledwenle Baebolo ne anwo dahuu na bɛfa mɔɔ bɛsukoa la bɛyɛ gyima la ɛ?

18 Baebolo ne bɔ ɛwɔkɛ kɛ Gyihova bayila bɛdabɛ mɔɔ bɛdwenledwenle ye Edwɛkɛ ne anwo na bɛbɔ mɔdenle kɛ bɛbava mɔɔ bɛsukoa bɛayɛ gyima la. (Kenga Edwɛndolɛ 1:1-3.) Gyisɛse hanle kɛ: “Nyilalɛ ɛha bɛdabɛ mɔɔ bɛtie Nyamenle edwɛkɛ ne na bɛdi zolɛ la!” (Luku 11:28) Noko mɔɔ hyia kpalɛ la, saa yɛdwenledwenle Gyihova Edwɛkɛ ne anwo dahuu a, ɔbamaa yɛ ɛbɛlabɔlɛ awula ye anyunlunyia. Saa yɛyɛ ɛhye a, Gyihova bamaa yɛ nye alie ɛnɛ na yɛanyia dahuu ngoane wɔ ewiade fofolɛ ne anu.Gyemise 1:25; Yekile 1:3.

^ ɛden. 11 Nea edwɛkɛ “Our Fight to Stay Spiritually Strong” mɔɔ wɔ December 1, 2006, The Watchtower ne anu la.