Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Baebolo Kpuya Mɔɔ Bɛbua

Baebolo Kpuya Mɔɔ Bɛbua

Asoo ɛbɛlabɔlɛ ne ala ɛne?

Ɔyɛ a ɔyɛ wɔ kɛ ngoane le ezinraa somaa ɔ?

Asoo wɔzuzu nwo ɛlɛ kɛ tɛ mɔɔ ɛbɛlabɔlɛ kile la a le kɛ ɛbali nwɔhoa, wɔayɛ gyima, wɔagya, wɔanyia abusua na wɔayɛ kpanyinli ɔ? (Dwobu 14:1, 2) Baebolo ne maa yɛnwu kɛ menli bɔbɔ mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la dwenle ɛhye anwo.​—Kenga Nolobɔvo ne 2:11.

Asoo ɛbɛlabɔlɛ lɛ ye bodane ɔ? Mɔɔ limoa la, ɔwɔ kɛ yɛbiza kɛ, Kɛzi ngoane zile rale ɛ? Menli dɔɔnwo mɔɔ ɛzuzu nwanwane adenle mɔɔ bɛvale zo bɛbɔle yɛ amelɛ nee yɛ sonlabaka ne nvɛyeba gyɛne ne mɔ la ɛha kɛ Bɔvolɛ bie mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la a bɔle yɛ a. (Kenga Edwɛndolɛ 139:14.) Saa ɔle zɔ a, ɛnee ɔbayɛ kɛ bodane bie ati a ɔbɔle yɛ a! Saa yɛnwu ye a ɔbamaa yɛ ɛbɛlabɔlɛ ne agyinla bodane kpalɛ zo.

Duzu ati a bɛbɔle alesama a?

Nyamenle yilale menli nwiɔ ne mɔɔ limoa la na ɔmaanle bɛ gyima mɔɔ yɛ anyelielɛ. Ɛnee ye bodane a le kɛ bɛbayi azɛlɛ ye azo, bɛamaa yeayɛ paladaese na bɛadɛnla aze dahuu.​—Kenga Mɔlebɛbo 1:28, 31.

Nyamenle bodane ne amba nu ɔluakɛ alesama dele atua tiale ye tumililɛ ne. Noko Nyamenle amkpo yɛ yɛɛ yeangakyi bodane mɔɔ ɔlɛ ɔmaa yɛ nee azɛlɛ ne la. Baebolo ne maa yɛnyia anwodozo kɛ Nyamenle ɛlɛyɛ gyima alie nɔhavoma na ye bodane mɔɔ ɔlɛ ɔmaa azɛlɛ ne la bara nu! Yemɔti Nyamenle kulo kɛ ɛtɛnla aze kɛmɔ ɛnee ye bodane ne de la. (Kenga Edwɛndolɛ 37:29.) Sukoa Baebolo ne na nwu kɛzi ɛbanyia Nyamenle bodane ne azo nvasoɛ la.