Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Duzu Ati A Amaneɛnwunlɛ Nee Nzisi Ɛbu Zo A?

Duzu Ati A Amaneɛnwunlɛ Nee Nzisi Ɛbu Zo A?

Foa 6

Duzu Ati A Amaneɛnwunlɛ Nee Nzisi Ɛbu Zo A?

1, 2. Saa yɛnea mɔɔ ɛdo alesama la a, duzu edwɛkɛ a yɛbabiza a?

1 Saa ɛnee ɔle Teasevolɛ Bedevinli ne atiakunlukpɔkɛ kɛ alesama mɔɔ di munli la kɛdɛnla azɛlɛ ye azo dahuu wɔ paladaese nu yɛɛ saa ɔtɛde ye atiakunlukpɔkɛ a, ɛnee akee duzu ati a paladaese ɛnle ɛkɛ ɛnɛ a? Duzu ati a akee alesama ɛyia amaneɛnwunlɛ nee nzisi wɔ ɛvolɛ ɛya ɛya dɔɔnwo anu a?

2 Kpolerazulɛ biala ɛnle nwolɛ kɛ konle konle, maanle mɔɔ pele di maanle gyɛne zo, amile, nzisi, ehyia, esiane, anwodolɛ, nee ewule ɛmaa alesama ɛli nyane kpole. Duzu ati a ninyɛndane to menli ɛ? Saa Nyamenle tumi bo tumi biala azo a, ɛnee duzu ati a yemaa adenle yemaa menli ɛnwu amaneɛ kpole ɛvolɛ apenle apenle dɔɔnwo a? Saa Nyamenle a hyehyɛle maanzaleɛ ye na ɔyɛle ye pɛpɛɛpɛ a, ɛnee duzu ati a yemaa basabasayɛlɛ nee ninyɛndane nwo adenle wɔ azɛlɛ ye azo a?

Neazo

3-5. (a) Ndonwo boni a bamaa yɛade deɛ mɔɔ ɔti Nyamenle mɔɔ ɛnle basabasa la maa basabasayɛlɛ nwo adenle wɔ azɛlɛ ye azo la abo a? (b) Ndonwo ne anu ngilenu boni a nee yɛ azɛlɛ ye anwo edwɛkɛ le ko a?

3 Maa yɛva neazo yɛhilehile deɛ mɔɔ ɔti Nyamenle mɔɔ ɛnle basabasa la maa basabasayɛlɛ nwo adenle wɔ azɛlɛ ye azo la anu. Fa ye kɛ ɛlua kpɔkɛmile bie anu yɛɛ wɔhɔvinde sua bie azo. Ɛlɛneɛnlea nwolɛ la, ɛnwu kɛ yezɛkye. Nvɛnzɛlɛ ne mɔ ɛdudu, zolɛ ɛkpa, abenlana ne anu ɛdudu, anlenkɛ ne ɛdu ɛhenda nwo, yɛɛ ninyɛne mɔɔ nzule fa nu la noko ɛzɛkye.

4 Saa ɛnea kɛzi sua ne ɛzɛkye la a, asoo ɛbaha kɛ tɛ sonla mɔɔ lɛ adwenle la a zile a? Asoo kɛmɔ sua ne ɛzɛkye la ati, ɛbaha kɛ mgbane ala a ɔragyinlanle ɛkɛ a? Anzɛɛ saa ɛdie ɛto nu bɔbɔ kɛ awie a bɔle adwenle zile a, asoo ɛbade nganeɛ kɛ ahenle mɔɔ zile la ɛnze gyima anzɛɛ andwenle nwolɛ kpalɛ ɔ?

5 Ɛnea sua ne kpalɛ a, ɛnwu kɛ bɛzile ye boɛ na ɛhye di daselɛ kɛ mɔɔ zile la dwenlenle nwolɛ kpalɛ. Noko kɛkala ɔlɛsɛkye. Duzu a ninyɛne mɔɔ ɛzɛkye wɔ sua ne anwo la kile a? Ɔbahola yeahile kɛ (1) ɔ menle ɛwu; (2) ɔze sua si kpalɛ noko kɛkala ɔ nye ɛnlie sua ne anwo bieko; anzɛɛ (3) ɔvale ɔhayele menli bie mɔɔ ɛnze ayɛlɛ la. Azɛlɛ ye anwo edwɛkɛ le kɛ mɔɔ tɔ zo nsa ne la.

Duzu a Angɔ Boɛ A?

6, 7. Adam nee Yive anli Nyamenle mɛla zo la duzu a dole bɛ a?

6 Yɛnwu ye Baebolo mɔlebɛbo kɛlɛtokɛ ne anu kɛ ɛnee ɔnle Nyamenle atiakunlukpɔkɛ kɛ sonla banwu amaneɛ anzɛɛ bawu. Ɔluakɛ Adam nee Yive, yɛ awovolɛ mɔɔ lumua la, andie Nyamenle la ati a bɛwule a. (Mɔlebɛbo, tile 2 nee 3) Bɛyɛle anzosesebɛ la bɛanyɛ Nyamenle ɛhulolɛdeɛ bieko. Bɛyele bɛ nwo bɛvile Nyamenle anwobanebɔlɛ bo na ɔlua zo bɛhwenle bɛ nwo bɛvile Nyamenle, “ngoane nzufeanvea” ne anwo.—Edwɛndolɛ 36:9.

7 Kɛmɔ kale mɔɔ ɛlɛkɔ la senle nu a ɔkɔ bɛtɛɛ bɛtɛɛ dedee na akee ɔgyinla la, zɔhane ala a bɛ nwonane nee bɛ adwenle bɔle ɔ bo kɛ ɔsɛkye a. Mɔɔ vi ɛhye anu rale la a le kɛ, Adam nee Yive yɛle mgbanyinli, bɛtutole, na akee bɛwule. Duzu a zile ɛhye anzi a? Bɛziale bɛhɔle ɛleka mɔɔ bɛvi bɛrale la: “Ɛle ndɛtɛlɛ na ɛbazia wɔahɔ ndɛtɛlɛ nu.” Ɛnee Nyamenle ɛbɔ bɛ kɔkɔ kɛ saa bɛanli ye mɛla zo a ewule a vi nu bara a: “Ɛbawu.”—Mɔlebɛbo 2:17; 3:19.

8. Kɛzi yɛ awovolɛ mɔɔ lumua la ɛtane ne hanle alesama abusua ne ɛ?

8 Tɛ yɛ awovolɛ mɔɔ lumua la angome a wule a, emomu ewule hanle bɛ bo zo amra, alesama abusua ne kɔsɔɔti. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ, kɛmɔ awozule nu mɛla kile la, ngakula nyia ninyɛne bie, mɔɔ bie a le sonlazule la fi bɛ awovolɛ ɛkɛ. Na mɔɔ yɛ awovolɛ mɔɔ lumua amra kɔsɔɔti nyianle la a le sinlidɔlɛ nee ewule. Wulomuma 5:12 ka kɛ: “Kɛmɔ ɛtane luale sonla ko [Adam, alesama bɛ ze ne] anwo zo a rale ewiade, na sonla ko ne ɛtane ne vale ewule rale la, yɛɛ ewule dele kpondenle aleɛabo amra anwo zo a, ɔluakɛ menli kɔsɔɔti ɛyɛ ɛtane [ɔlua sinlidɔlɛ mɔɔ le ɛtaneyɛlɛ subane mɔɔ bɛnyianle la azo].” Na kɛmɔ ɛtane, sinlidɔlɛ, nee ewule a le ninyɛne mɔɔ alesama ze la ati, bie mɔ bu ɛhye mɔ kɛ bɛle aloamɔleɛ na yɛngola yɛngoati. Noko akee, bɛbɔle menli mɔɔ lumua la mɔɔ ɛnee bɛlɛ ɛhulolɛ kɛ bɛbadɛnla aze dahuu a na ɛnee bɛkola bɛyɛ zɔ. Yemɔti a saa menli dɔɔnwo nwu kɛ ewule bamaa bɛ ngoane zo apɛ a, bɛ nwo bubu bɛ a.

Duzu Ati a Yehyɛ A?

9. Duzu ati a Nyamenle ɛmaa amaneɛnwunlɛ nwo adenle ɛmaa yehyɛ zɛhae a?

9 Duzu ati a Nyamenle ɛmaa alesama adenle ɛmaa bɛyɛ mɔɔ bɛkulo la bɛhyɛ zɛhae a? Duzu ati a yemaa amaneɛnwunlɛ ɛhɔ zo ɛdɛnla ɛkɛ ɛvolɛ ɛya ɛya dɔɔnwo a? Deɛ mɔɔ ɔti yemaa ɛhye mɔ kɔsɔɔti anwo adenle la a le kɛ edwɛkɛ bie mɔɔ anwo hyia kpalɛ la zile: Nwane a lɛ adenle di tumi a? Nyamenle a ɔwɔ kɛ di alesama anwo zo tumi, anzɛɛ bɛdabɛ bɛbahola bɛazie bɛ nwo mɔɔ bɛngyia ye adehilelɛ ɔ?

10. Ahyɛlɛdeɛ boni a bɛvale bɛmanle alesama a, na ɛzonlelilɛ boni a beta nwo a?

10 Bɛbɔle alesama mɔɔ bɛlɛ adenle bɛkpa mɔɔ bɛkulo a. Bɛanyɛ bɛ kɛ milahyinli anzɛɛ nane, mɔɔ nganeɛdelɛ zo ala a bɛdua bɛyɛ debie la. Yemɔti alesama kola kpa awie mɔɔ bɛkulo kɛ bɛsonle ye. (Mɛla ne 30:19; 2 Kɔlentema 3:17) Ɛhye ati, Nyamenle Edwɛkɛ ne tu yɛ folɛ kɛ: “Bɛdɛnla kɛ bɛdi bɛ ti anwo, noko bɛmmafa bɛ ti anwo ɛlilɛ ne bɛkedɛheda ɛtane zo. Bɛdɛnla kɛ bɛle Nyamenle ngɛkɛlɛ.” (1 Pita 2:16) Noko akee, mekɛ mɔɔ alesama lɛ ahyɛlɛdeɛ kɛnlɛma ɛhye kpa mɔɔ bɛkulo la, ɔwɔ kɛ bɛdie mɔɔ bavi bɛ nyɛleɛ ne anu ara la bɛto nu.

11. Duzu a bamaa yɛanwu kɛ saa yɛtwe yɛ nwo yɛfi Nyamenle abo a ɔbawie yɛ boɛ anzɛɛ ɔnrɛwie yɛ boɛ a?

11 Yɛ awovolɛ mɔɔ lumua la anzi kpɔkɛ kpalɛ. Bɛhwenle bɛ nwo bɛvile Nyamenle adehilelɛ bo. Nɔhalɛ nu, anrɛɛ Nyamenle bahola azɛkye atuadelɛma nwiɔ ne mɔɔ lumua la wɔ mekɛ mɔɔ bɛvale ahyɛlɛdeɛ mɔɔ maa bɛkola bɛkpa mɔɔ bɛkulo la bɛlile gyima adenle ɛtane zo la ɛkɛ ne ala. Noko anrɛɛ ɛhye ɛnrɛmaa edwɛkɛ mɔɔ zile mɔɔ fane adenle mɔɔ Nyamenle lɛ di alesama anwo zo tumi la abo ɛnrɛpɛ. Kɛmɔ menli nwiɔ ne mɔɔ lumua la hwenle bɛ nwo vile Nyamenle abo la ati, kpuyia ne ba ye kɛ: Asoo adenle mɔɔ bɛva zo la bahɔwie bɛ boɛ na yeamaa bɛ nye alie? Adenle kokye mɔɔ ɛnee Nyamenle bahola alua zo abua edwɛkɛ ɛhye la a le kɛ ɔbamaa yɛ awovolɛ mɔɔ lumua la adenle bɛayɛ mɔɔ bɛkulo la, kɛmɔ ɛhye a bɛkpale la. Saa mekɛ gua nu a yɛɛ yɛbahola yɛanwu ye saa alesama twe bɛ nwo fi bɛ Bɔvolɛ ne anwo a ɔbawie bɛ boɛ anzɛɛ ɔnrɛwie bɛ boɛ a.

12. Kɛzi Gyɛlɛmaya nwunle alesama tumililɛ ɛ, na duzu ati a ɔle zɔ a?

12 Ɛnee Baebolo kɛlɛvolɛ Gyɛlɛmaya ze mɔɔ vi ɛhye anu bara la. Nyamenle sunsum nwuanzanwuanza, anzɛɛ nyɛleɛ tumi ne, hilele ye adenle manle ɔhɛlɛle ye nɔhalɛ nu kɛ: ‘O Gyihova, meze kɛ sonla ɔdaye ɔnlɛ ɔ nwo; sonla ɔdaye ɔnlɛ ye ngoane zo tumi. O Gyihova, tenrɛdenrɛ me.’ (Gyɛlɛmaya 10:23, 24) Ɛnee ɔze kɛ alesama hyia adehilelɛ mɔɔ vi Nyamenle nrɛlɛbɛvolɛ ne ɛkɛ a. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ Nyamenle ambɔ alesama mɔɔ saa bɛtwe bɛ nwo bɛfi ye adehilelɛ bo a ɔbawie bɛ boɛ a.

13. Duzu a ɛvolɛ apenle apenle mɔɔ alesama ɛva ɛli bɛ nwo zo tumi la ɛmaa yela ali wienyi a?

13 Kpolerazulɛ biala ɛnle nwolɛ kɛ ɛvolɛ apenle apenle mɔɔ alesama ɛva ɛzie bɛ nwo la ɛhile kɛ alesama twe bɛ nwo fi bɛ Bɔvolɛ ne adehilelɛ bo a ɔnrɛwie bɛ boɛ. Mɔdenle biala mɔɔ bɛbɔ kɛ bɛyɛ ɛhye la ɛhɔwie esiane nu. Baebolo ne kile nu wienyi kɛ: “Bodane ne [Nyamenle], ye gyima di munli, ɔluakɛ ɔdi pɛlepɛle. Ɔle Nyamenle mɔɔ di nɔhalɛ, ɔnle amumuyɛ, ɔdi pɛlepɛle, ye edwɛkɛ le fɔɔnwo. Bɛanli nɔhalɛ bɛammaa ye bɛnle ɔ mra ko ɔboalekɛ bɛ nwo lɛ dɛne.”—Mɛla ne 32:4, 5.

Ɔnrɛhyɛ Nyamenle Bayɛ Nwolɛ Debie

14. Duzu ati a ɔnrɛhyɛ Nyamenle bava ɔ nwo alie alesama edwɛkɛ nu a?

14 Kɛkala mɔɔ Nyamenle ɛmaa alesama tumililɛ mɔɔ ɛkpo aze ɛwa ɛkɛ ɛvolɛ ɛya ɛya dɔɔnwo la, akee ɔbahola yeava ɔ nwo yealie alesama edwɛkɛ nu na yeaye amaneɛnwunlɛ, alɔbɔlɛlilɛ, anwodolɛ, nee ewule yeavi ɛkɛ. Kɛmɔ Nyamenle ɛmaa alesama adenle yemaa bɛnyia anyuhɔlɛ dɔɔnwo wɔ abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛ, gyima gyima, yɛɛ ninyɛne gyɛne nu la ati, nwolɛ ɛngyia bieko kɛ ɔbamaa alesama mɔɔ ɛhwe bɛ nwo ɛvi bɛ Bɔvolɛ ne anwo la adenle bieko kɛ bɛnlea saa bɛbahola bɛava anzondwolɛ anzɛɛ paladaese asetɛnla bara a. Bɛangola yɛɛ bɛnrɛhola noko. Nyamenle anwo mɔɔ bɛhwe bɛ nwo bɛvi la ɛva ewiade mɔɔ ninyɛndane, ɛkpɔlɛ, nee ewule ɛyi nu la a ɛra a.

15. Baebolo nu folɛdulɛ boni a ɔwɔ kɛ yɛtie a?

15 Ɔwɔ nuhua kɛ maanlebuvoma bie mɔ lɛ adwenle kpalɛ na bɛlɛ ɛhulolɛ kɛ bɛboa alesama ɛdeɛ, noko bɛ mɔdenlebɔlɛ ne ɛyɛ mgbane. Ɛnɛ alesama tumililɛ mɔɔ wɔ ɛleka biala la ɛzɛkye. Ɛhye ati Baebolo ne tu folɛ kɛ: “Mmafa ɛ rɛle ɛwula arelemgbunli anu mmafa ɛ rɛle ɛwula sonla nu, ɔnlɛ moalɛ biala.”—Edwɛndolɛ 146:3.

[Debiezukoalɛ kpuyia ne mɔ]

[Nvoninli wɔ mukelɛ 24, 25]

Ewiade tumivolɛma mɔɔ lɛ adwenle kpalɛ bɔbɔ la ɛtɛkolale ɛtafale paladaese asetɛnla mɔɔ anzondwolɛ wɔ nu la ɛtɛbale